Katja Petrovec

Dr. Andrej Umek je docent na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, njegovo področje raziskovanja pa so zdravila naravnega izvora, zdravilne rastline in njihove učinkovine oziroma z eno besedo farmakognozija. Gre za vedo, ki se je razvila že pred več kot tisoč leti, dandanes pa se zdi, da je morda zaradi uradne medicine izgubila tisto pomembnost, ki jo je imela v Hipokratovem času. Vendar postaja po drugi strani vrnitev k naravnemu pri ljudeh vse bolj zaželena vrednota in način življenja. Z dr. Umkom smo spregovorili o različnih vidikih zdravil rastlinskega izvora in prehranskih dopolnilih.

Katere učinke še imajo zdravilne rastline poleg zdravilnega?

"Veliko je zelo strupenih rastlin, ki so v zelo majhnih količinah tudi nevarne. Alkaloidni drogi sta denimo volčja češnja in koka, iz katere pridobivajo kokain. Druge zdravilne rastline imajo šibkejše učinke, a jih vendarle imajo. Enako tudi kamilica, ki jo vsi poznamo in jo lahko pijejo že dojenčki, ne da bi prišlo do zastrupitve, razen kakšnih alergijskih reakcij. Področje, na katerem delujejo učinkovine zdravilnih rastlin, je široko, enako kot pri sintetičnih zdravilih. Imajo protimikrobno delovanje, znižujejo krvni tlak, so antidepresivi, pomirjajo... Pregovor je, da za vsako bolezen raste rož'ca."

Je to res?

"Do neke mere. V zdravilnih rastlinah imamo tudi protitumorne učinkovine in z nekaterimi zdravijo celo raka. Z izoliranimi učinkovinami ne s samo rož'co."

Se učinkovine teh rastlin uporabljajo tudi v uradni medicini?

"Odvisno od zdravnika. Pri nas zdravniki med študijem niso seznanjeni z zdravilnimi rastlinami, medtem ko morajo v Nemčiji poslušati med stažiranjem 25 ur fitoterapije. Fitoterapija je v Sloveniji bolj namenjena samozdravljenju. Omeniti moram, da mnoge zdravilne rastline niso povsem neškodljive; kot vsako zdravilo imajo nezaželene učinke. Mnoge rastline so lahko potencialno nevarne, recimo lapuh ali gabez, ki vsebujeta alkaloide, ki ob predoziranju ali predolgotrajnem uživanju okvarijo jetra ali celo povzročijo smrt. Ljudje so s tem premalo seznanjeni, saj se skoraj vedno, ko se piše o zdravilnih rastlinah, hkrati ne omenja njihovih nezaželenih učinkov. Tu nastopi vloga farmacevta v lekarni. Poleg tega je meja med prehranskimi dopolnili in rastlinskimi zdravili ozka oziroma prehranska dopolnila posegajo na področje rastlinskih zdravil, čeprav je razlika velika. Rastlinska zdravila morajo biti registrirana kot zdravila; imajo dokazano varnost, učinkovitost in kakovost. Prehranska dopolnila sodijo med prehrano, zato je zanje pomembno, da vsebujejo relativno varne rastline, ne vsebujejo težkih kovin in niso mikrobiološko onesnažena. Mnoge zdravilne rastline srečamo tako v prehranskih dopolnilih kot v rastlinskih zdravilih. Zdravilom lahko zaupamo, saj je za njimi dolga pot dokazovanja učinkov, varnosti in kakovosti. Za mnoga prehranska dopolnila tega ne moremo trditi, saj niti ne vemo, kakšna je njihova kakovost."

Je ukvarjanje z zdravilnimi rastlinami, tudi z vidika farmacije, postalo dandanes dober posel?

"Vsekakor, sicer se ne bi toliko ljudi ukvarjalo s tem. To so omogočila predvsem prehranska dopolnila, saj je razviti rastlinsko zdravilo in ga registrirati kot zdravilo relativno draga stvar. Med drugim moraš imeti dokaze o učinkovitosti, za kar so potrebne klinične študije, ki še zdaleč niso poceni. Pri prehranskih dopolnilih je vse mnogo bolj enostavno. Karikirano rečeno, doma lahko nekaj skuhaš, napolniš stekleničke in greš z malce reklame na trg."

Očitek zdravilnim rastlinam je, da njihova učinkovitost ni dokazana.

"To ne drži povsem. Z mnogimi predkliničnimi in kliničnimi študijami so že mnogim zdravilnim rastlinam dokazali njihovo učinkovitost. Res je ta raven dokazov lahko včasih nizka. Prevečkrat so klinične študije opravljene v prekratkem času in s premalo pacienti."

Je dandanes še kaj bio, naravno, ko so onesnažena tla, zrak in še marsikaj drugega?

"Izraz bio je dandanes zelo moderen, zelo pogosto pa samo moderen. To je tako, kot če kupujemo ustekleničeno vodo, iz lastne pipe pa nam teče voda boljše kakovosti.

Mislim, da okolje pri nas, razen ponekod, zaenkrat še ni tako onesnaženo, čeprav se močno trudimo, da bi bilo, da bi bili bioizdelki neka nuja, če hočemo zdravo živeti. Jemo biohrano, ker je vsa druga hrana zastrupljena. Naj bo dovolj cinizma. Ker so bioizdelki dražji, je odvisno od ozaveščenosti človeka, koliko je pripravljen plačati za svoje zdravje. Mislim, da je krompir, ki zraste na Gorenjskem, četudi je bil škropljen s kakšnim sredstvom proti škodljivcem, še vedno v redu."

Pred jesenskimi in zimskimi virozami mnogi opozarjajo na preventivo, ob tem pa se pogosto poudarja uporaba medu in čebeljih izdelkov. So dandanes med in čebelji izdelki dovolj kakovostni?

"Med, vsaj slovenski med, je še vedno dovolj kakovosten v smislu raznih onesnaževalcev. Če čebelar skrbi za to, da je med nabran v kar najbolj čistem okolju, potem je vse v redu. Slovenija je zaenkrat relativno čista."

Katere učinkovine medu in čebeljih izdelkov so tiste, ki so dejansko dokazane?

"Za med in druge čebelje izdelke zelo dobro poznamo sestavo, manj pa vemo o tem, kaj so dejanske zdravilne učinkovine v njih. Mislim, da lahko rečemo, da po sestavi zelo kompleksni izdelki sami po sebi predstavljajo učinkovine."

Se lahko zaradi onesnaževanja zmanjšajo pozitivni učinki izdelkov, kot sta propolis ali matični mleček?

"Pozitivni se ne zmanjšajo, lahko pa se pojavijo negativni, neželeni učinki onesnaževalcev, a največkrat ne kar od danes do jutri. Težke kovine, ki jih zaužijemo, zaostajajo v organizmu in delujejo na dolgi rok."

Kaj menite o apiterapiji?

"Če gledamo le matični mleček, potem nekaj je na tem. Na živalih in v epruvetah je bilo dokazanih veliko njegovih zdravilnih učinkov. Od protibakterijskega, protivirusnega in hormonskega delovanja, zniževanja krvnih lipidov, antioksidatnega delovanja itd., vendar pa je kliničnih študij še vedno premalo. Na živalih ali v epruveti lahko dokažeš neki učinek, vendar to ne pomeni, da deluje tudi v človeškem organizmu. Avtosugestija ali heterosugestija zelo močno vplivata na učinkovitost zdravil, na tako imenovani placebo ali učinek pričakovanja in slepi učinek. Zato v dobro izvedeni klinični študiji ta slepi učinek odštejejo in merijo le učinek, ki ga ima neko sredstvo."

Morda še beseda o zmotah uporabe zdravilnih rastlin.

"V zgodovini uporabe zdravilnih rastlin v ljudski medicini je bilo tega veliko. Običajno se je določeni rastlini pripisoval cel spekter zdravilnih delovanj, dandanes pa je dokazano komaj kaj od tega. Hermelika je bila pred desetletji zdravilo za vse. Sedaj komaj še slišimo zanjo. Drug tak primer je taheebo čaj iz skorje južnoameriškega drevesa, ki so ga še pred leti ponujali za zdravljenje raka. Sedaj vemo, da ni nič na tem. To ni bila zmota, temveč zavajanje iz povsem finančnih vzrokov. Obstajajo tako imenovane boom rastline, ki jih ob ustrezni propagandi ponujajo tržišču (brez ustreznih dokazov učinkovitosti) z namenom, da bi nekdo hitro zaslužil, še preden bi odkrili resnico. To me spominja na številne čudežne pripravke za hujšanje, ki veliko obljubljajo. Svetujem vedno kritičen pristop do zdravilnih rastlin in njihovih izdelkov, če ne obstajajo dokazi o njihovi učinkovitosti in varnosti.

Če bi še vedno veljalo, da ima neka zdravilna rastlina toliko učinkov, kot so ji jih pripisovali včasih, potem bila ta rastlina zdravilo za (skoraj) vse bolezni."