Vizjak sprašuje o poplavni varnosti, SNS za sanacijo škode po poplavah namesto pomoči Grčiji

Vizjak ugotavlja, da okoljsko ministrstvo v programskem obdobju 2007-2013 kot posredniško telo upravlja z znatnimi sredstvi za področje zmanjšanja škodljivega delovanja voda. V okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture so v prednostni usmeritvi zmanjšanje škodljivega delovanja voda namenjena sredstva za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, Ljubljanice, Save, Drave in Dravinje, rekonstrukcijo visokovodnih nasipov ob Muri ter nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. Ocenjena vrednost investicij z davkom znaša 185 milijonov evrov, piše Vizjak.

Ministrstvo za okolje in prostor do današnjega dne ni prijavilo še nobenega projekta s tega področja, razen nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje vodnega okolja v Sloveniji. Poslanec zato Žarnića sprašuje, kje so poglavitni razlogi za zamude pri prijavah teh projektov in kdaj bodo projekti prijavljeni. Od Gjerkeša pa želi izvedeti, katere ukrepe je sprejela služba kot organ upravljanja za operativni program za pospešitev prijave teh projektov.

SNS za sanacijo škode po poplavah namesto pomoči Grčiji

Poslanska skupina SNS v pisni poslanski pobudi, ki jo je podpisal poslanec Bogdan Barovič, predlaga vladi, da namesto prvega obroka obljubljenega posojila Grčiji nameni ta denar za sanacijo škode po poplavah in za ureditev ogroženih območij v Sloveniji. Posojilo Grčiji znaša okrog 140 milijonov evrov, spominja Barovič.

Poslanec SNS ob tem vlado poziva, naj v primeru, da je bil prvi del posojila že nakazan, sanaciji škode po poplavah nameni sredstva, ki bi bila sicer Grčiji nakazana v okviru plačila drugega dela posojila.

Finančni minister Franc Križanič je sicer septembra napovedal, da bo Slovenija v drugem obroku posojil držav v območju evra Grčiji prispevala 104 milijone evrov. Šlo naj bi za enostavno transakcijo iz depozitov v slovenskih bankah v kredit Grčiji s precej ugodnejšo obrestno mero; nekaj več kot dve odstotni točki naj bi bil neto učinek za slovenske davkoplačevalce, je takrat pojasnil minister.