Kot je povedal generalni direktor Gursa Aleš Seliškar, bo tako razgrnitev modelov vrednotenja po občinah trajala do 17. novembra, lastniki pa bodo lahko pripombe prek spleta podali do 25. novembra. Na pripombe po pošti bodo na Gursu počakali še do 29. novembra, pripombe, ki bodo prispele kasneje, pa bodo v evidenco vnesli po obdelavi podatkov.

V obvestilu - vseh bo 1,089 milijona - bodo podatki o lastniku, vrednost nepremičnine in nabor podatkov, ki jih Gurs za to nepremičnino vodi. Priložena bo tudi povratna kuverta za tiste, ki bodo želeli pripombe podati po pošti.

Pripombe bo mogoče podati tudi prek spletne aplikacije, v katero se bo lastnik prijavil s kodo, ki jo bo prejel v obvestilu, in enotno matično številko občana oz. matično številko podjetja. Na spletu so tudi aplikacije za spremembo podatkov o nepremičnini ter za oddajo pripombe na vrednost. Na Gursu svetujejo, naj lastniki naprej uredijo morebitne napačne podatke o lastništvu in sami nepremičnini (ti popravki se bodo v evidenci odrazili predvidoma naslednji dan in lahko že vplivajo na vrednost), nato pa podajo pripombo na ocenjeno vrednost.

Ogled upoštevnih pripomb prek spleta

Lastniki si lahko prek posebne informativne aplikacije pogledajo, kateri podatki in v kakšni meri vplivajo na vrednost. O tem, katere pripombe bo Gurs upošteval, lastniki ne bodo posebej obveščeni, ampak si bodo lahko podatke ogledali prek spleta.

Na vprašanje o vplivu izrednih dogodkov, kot so poplave ali požari, je Seliškar odgovoril, da bodo stanje nepremičnine, katere lastnosti se bodo ob takšnem dogodku bistveno spremenile, preverili na terenu. Lastniki bodo predvidoma lahko spremembe v register nepremičnin s posebnim certifikatom vpisovali tudi po tem obdobju obveščanja.

Direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gursu Dušan Mitrović dodaja, da gre za posebne okoliščine, ki se bodo dogajale tudi v prihodnje. "Način, kako takšnim lastnikom pomagati, bo treba še poiskati. Morda s kakšnimi olajšavami," pravi.

Brez vpliva poplavnih območij na vrednost

Vpliva poplavnih območij na vrednost nepremičnin po Seliškarjevih besedah sicer niso zabeležili. "Verjetno pa bo v prihodnje, če bo poplav več, to začelo vplivati na vrednost nepremičnine. Če bo država vzpostavila dokončno evidenco poplavnih območij, bo vpliv, če se bo odrazil pri cenah nepremičnin, mogoče enostavno upoštevati pri vrednotenju," je dejal.

"V Sloveniji so v več primerih prostorskih aktih dovoljevali pozidavo na poplavno nevarnih območjih, kar je strokovna napaka takšnega akta. Druga stvar je, da bi transakcije načeloma morale že danes odražati drugačno ceno kot na nepoplavnih območjih," je dodal Mitrović.

Gurs je vrednosti izračunal na podlagi cen v transakcijah, podatki pa odražajo stanje trga na dan 1. julij 2010. Podatke bodo aktualizirali enkrat letno in indeksacijo izvedli, če se bo cena spremenila za več kot 10 odstotkov. Po Mitrovićevih besedah bodo tudi preverili, kakšen je bil vpliv dogodkov, kot so zadnje poplave.

Skupna vrednost nepremičnin znaša 165 milijard evrov

Skupna izračunana vrednost vseh 6,1 milijona nepremičnin v državi je okoli 165 milijard evrov. Vrednost so izračunali za 98,75 odstotka nepremičnin, pri ostalih niso imeli vseh potrebnih podatkov.

Stanovanja in hiše predstavljajo okoli 13 odstotkov nepremičnin v državi, po vrednosti pa več kot polovico vseh nepremičnin. Zemljišča predstavljajo skoraj 80 odstotkov nepremičnin, po vrednosti pa 23 odstotkov.

Večina nepremičnin, 70 odstotkov, ima enega lastnika, okoli 28 odstotkov nepremičnin pa ima več solastnikov. Veliko lastnikov ima v lasti razmeroma malo nepremičnin - 80 odstotkov lastnikov ima do 10 nepremičnin, odstotek pa se nato naglo zmanjšuje, je navedel direktor urada za nepremičnine na Gursu Franc Ravnihar.

V Sloveniji je okoli 550.000 stanovanjskih hiš, 300.000 stanovanj, 380.000 kmetijskih objektov, 30.000 industrijskih stavb, 80.000 lokalov in pisarn, 1,7 milijona gozdnih parcel in okoli tri milijone kmetijskih parcel.