Slovaki so na referendumu odločali o predlaganem zmanjšanju števila poslancev s sedanjih 150 na 100, krčenju poslanske imunitete ter odpravi plačevanja obvezne naročnine za televizijo in radio. Vsi trije predlogi so v slovaški javnosti sprožili precej polemik.
Poleg tega so volivci odgovarjali še na vprašanja o določitvi najvišje cene, po kateri sme vlada še kupovati službena vozila, o tem, da bi lahko ljudje svoj glas na volitvah oddali tudi preko interneta, ter o odpravi dosedanje pravice do odgovora za javne funkcionarje.
Večina vodilnih politikov tako iz vladnih kot opozicijskih vrst je referendum kritizirala. Slovaški predsednik Ivan Gašparovič je izrazil obžalovanje, da je referendum kot pomemben instrument neposredne demokracije izrabljen na ta način.
Referendum je namreč v kampanji pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami obljubljala liberalna stranka Svoboda in solidarnost (SaS). Stranki je tudi uspelo zbrati zahtevanih najmanj 350.000 podpisov in predsednik Gašparovič je bil prisiljen razpisati referendum. Predsednik Sas Richard Sulik je dejal, da je referendum dosegel svoj namen - sprožil je javno razpravo o omenjenih vprašanjih.
