Kljub dežju, ki je na bistriškem padal že ponoči in v jutranjih urah, se je osrednja proslava ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne in 63. obletnici priključitve vrnitvi Primorske k matični domovini odvila na prostem ob spomeniku borcem Prekomorske brigade.

Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik države Danilo Türk, predsednik DZ Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Na prireditveni prostor na Hribu svobode so poleg nekdanjih bork in borcev prišli še člani veteranskih združenj, župani primorskih občin in predstavniki občin iz sosednje Hrvaške in Italije.

Kučan je v nagovoru spomnil na visoko ceno, ki so jo med drugo svetovno vojno in že pred njo, v času fašizma, za svoj upor in boj plačali Primorci.

Priključitvi k matični domovini, ki je brez boja Primorcev ne bi bilo, gre po besedah Kučana zasluga, da smo Slovenci ohranili večino nacionalnega ozemlja in v 90. letih pred mednarodno skupnostjo lahko uveljavljali zahtevo po priznanju lastne države.

Prekomorske brigade, v katerih so pomembno vlogo odigrali tudi domačini iz slovenskega in hrvaškega Primorja, so odločilno prispevale k zmagovitemu koncu vojne na slovenskih tleh, zaključna dejanja pa so se, kot je spomnil, odvijala prav na območju Ilirske Bistrice.

"Brez boja slovenskih Primorcev tako zoper fašizem kot za priključitev k Sloveniji danes slovenske države ne bi bilo," je poudaril Kučan. Zveznike so v razmislekih glede zahodne meje po njegovem prepričali prav vstaja ljudstva v slovenskem primorju in njegov vojaški prispevek ter enotnost protifašističnega in protinacističnega odpora na vsem slovenskem narodnostnem ozemlju.

Boju za svobodo so Primorci po njegovih besedah podredili vse politične in ideološke interese. Svojo izbiro so potrdili s tisoči življenj, ki so ostala v Bazovici, Rižarni, v fašističnih mučilnicah, koncentracijskih taboriščih, požganih vaseh in bojiščih po Sloveniji in v tujini.

Obenem pa se po besedah nekdanjega predsednika države treba vprašati, kako s svojo svobodo in častjo ravnamo danes.
Brezobzirne tekmovalnosti je po njegovem čedalje več, etične norme so nemalokrat le okras, kar kažeta zgodbi Preventa in Vegrada.

Reforme so nujnost, a brez "opuščanja ozkih strankarskih računic", brez zavedanja levice in desnice o skupni odgovornosti in brez pripravljenosti na dialog, bo od socialne države po besedah Kučana ostalo le pogorišče zamujenih priložnosti.

Zavest o soodvisnosti in nujni solidarnosti slovenske družbe bi se morala v državi mnenju Kučana močneje uveljavljati. "Slovenska država je naš skupen dosežek, skupen dom, skupna odgovornost. Zato zahteva misel in dejanja za skupno dobro," je še dejal.