Vlada se je namreč po njenih besedah odločila, da bodo to, kar so se dogovorili z delom sindikatom in najmanj poseže v položaj javnih uslužbencev, poskušali "pravno-korektno urediti". Poiskati pa bodo poskušali takšno rešitev, da bi se izognili poračunu zaradi prestavljenega izplačila odprave plačnih nesorazmerij, kjer je tretja četrtina po veljavni kolektivni pogodbi predvidena s 1. oktobrom.

Konkretnejša ministrica ni bila. Pojasnila pa je, da so se pogovarjali tudi o možnosti znižanja plač. Interventni zakon na način, da bi realizirali vse iz kolektivne pogodbe za javni sektor in zakona, nato pa bi znižali plače, ne pride v poštev. To namreč ne bi bilo korektno do tistih sindikatov, ki so pristali na zamrznitev plač in ki so predstavljali večino javnih uslužbencev.

Finančni minister Franc Križanič je sicer napovedal, da bo ob predlogu državnega proračuna, podobno kot lani, vlada pripravila interventni zakon. Vanj pa bodo po njegovih besedah vnesli varovalke, ki bodo preprečevale, da ne bi prišlo do realnega upada prejemkov. Predlog proračuna naj bi na seji vlade obravnavali drugi teden, v primeru zapletov pa čez 14 dni.

Vlada je sicer na današnji seji pripravila tudi odgovor na stavkovne zahteve dela sindikatov javnega sektorja, ki so za 27. september napovedali stavko. Za pogajanja z njimi je imenovala pogajalsko skupino, sestavljeno iz državnih sekretarjev resornih ministrstev, ki jo bo vodila generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.

Pavlinič Krebsova pričakuje, da bo Kamnarjeva najpozneje v ponedeljek pogajalsko skupino in sindikate sklicala na usklajevalni sestanek. Hkrati pa je vlada po njenih besedah pripravila usmeritve za ravnanje resornih ministrov in predstojnikov vladnih služb pred pričetkom in v času izvajanja stavke.

V odgovoru na stavkovne zahteve vlada odgovarja podobno kot doslej. Med drugim poudarja, da bi izplačilo za preostalo odpravo plačnih nesorazmerij v prihodnjih dveh letih vsako leto pomenilo zadolžitev za dodatnih sto milijonov evrov. Takšno povišanje bo sprejemljivo, ko bo gospodarstvo okrevalo in bo gospodarska rast presegla tri odstotke. Poleg tega posameznik odpravlja maksimalno še dva plačna razreda, pravi ministrica.

Sodeč po odgovoru vlada tudi ne namerava ugoditi zahtevi sindikatov, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju vrnejo določb glede položajnega dodatka, plačila v dežurstvu in kvoruma, kot so veljale pred zadnjima spremembama. Glede kvoruma Pavlinič Krebsova poudarja, da vlada ni kršila socialnega dialoga, ampak so sindikati "blokirali" pogajanja in možnost sklenitve sprememb veljavne kolektivne pogodbe, tako da je bilo kvorum nujno spremeniti.

Pri položajnem dodatku je v usklajevanju s sindikati uredba, ki po oceni vlade daje dovolj manevrskega prostora za usklajevanje in dogovor o podzakonski ureditvi tega dodatka. V zvezi s plačili v dežurstvu pa je bil dosežen dogovor s Fidesom, po katerem se pričenjajo usklajevanja glede določitev vrednosti posameznih dežurnih mest. "Tudi tu so sindikati aktivno vključeni," zagotavlja ministrica.

Med drugim je poudarila še, da predlogi ukrepov, ki so bili konec avgusta ponujeni v podpis sindikatom, ne poslabšujejo socialnega položaja javnih uslužbencev. Pomenijo zgolj zamrznitev posameznikove plače na ravni njegovega prejemka iz leta 2010, za primer inflacije nad dvema odstotkoma pa je vgrajena varovalka. Ena od šestih stavkovnih zahtev je bila namreč tudi takojšen umik vseh predlogov, ki posegajo v ekonomsko socialni položaj javnih uslužbencev in jih vsebuje dogovor.

KSJS od vlade zahteva, da se iz zamrznitve plač izvzame zamrznitev napredovanj v prihodnjem letu

Konfederacija sindikatov javnega sektorja se je v sredo sestala s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in nekaterimi ministri. Vlado so pozvali, naj se pred odločanjem sindikatov o ponovnem podpisu aneksa h kolektivni pogodbi jasno opredeli do njihove zahteve, da se iz zamrznitve plač izvzame zamrznitev napredovanj v prihodnjem letu.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj, so se s predsednikom vlade in ministri sestali z namenom, da jih še pred današnjo sejo vlade seznanijo s svojimi stališči o aktualnih dogajanjih na področju plač v javnem sektorju in pridobijo pojasnila v zvezi z zadnjimi dogodki.

Glede na nedavne izjave posameznih ministrov namreč v KSJS sklepajo, da vlada ima sredstva, ki bi jih lahko dodatno namenila za plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu, pri čemer merijo na dogovor vlade z zdravniki. Zato so zahtevali, da se v tem primeru iz zamrznitve plač izvzame zamrznitev napredovanj javnih
uslužbencev v letu 2011.

Türk ne podpira stavke javnega sektorja

Predsednik republike Danilo Türk je na današnjem pogovoru z novinarji dejal, da bi morali v javnem sektorju razumeti argumente vlade, da preloži povišanje plač. Predloga dela sindikatov javnega sektorja za stavko pa ne podpira.

Dejal je, da razume argumente vlade, da preloži povišanje plač. "Treba jih je slišati in razumeti," je poudaril.

O pokojninski reformi je menil, da bi bili nekateri številčni podatki še nujno potrebni. Po njegovih besedah tudi ni nujno, da se tako dolgoročna reforma sprejema "v enem zamahu". Morda bi bilo bolj ustrezno, če bi jo sprejemali postopno, je dejal. To vprašanje zahteva dialog in tudi v državnem zboru bo še čas zanj, je ocenil.

Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi se pokojninska doba zaradi skrbi za otroke skrajšala tudi, če ima zavarovanka več kot tri otroke. Po zdajšnjem predlogu se lahko upokoji osem mesecev prej, če je skrbela za enega otroka, če pa je skrbela za več otrok, se lahko upokoji največ dve leti prej.

Za zdravstveni sistem je prepričan, da bi bil ta lahko bolje stroškovno urejen in bolj učinkovit. Za boljšo ureditev bo priložnost ob napovedani zdravstveni reformi, meni. Zavzemal pa se bo, da se bodo rešitve poiskale v dialogu.

Predsednik meni, da je v slovenski družbi veliko primerov dobre prakse, ki pa medijsko niso izpostavljeni. Medijem predlaga, da bi razmislili o kvotah pozitivnih vesti, ki bi jih morali objaviti. Ne gre za to, da bi si jih morali izmisliti, temveč takšni primeri res obstajajo, je pojasnil.

Pahor: Država dodatnega denarja za plače nima

Pahor je po navedbah KSJS v sredinem pogovoru zatrdil, da država dodatnega denarja za plače nima in da je kompromis, ki je bil dosežen s sindikati KSJS v aneksu h kolektivni pogodbi in spremljajočem dogovoru, največ, kar vlada lahko zagotovi.

KSJS pa je vlado pozvala, naj se do zahteve o izločitvi napredovanj v letu 2011 iz zamrznitve plač jasno opredeli pred ponovnim odločanjem sindikatov o pristopu k aneksu in dogovoru. Sindikati, vključeni v KSJS, bodo namreč, ko bo začetka veljati novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ponovno odločali o
podpisu obeh dokumentov.

Kot še poudarja Štrukelj, pa v primeru, če aneks in dogovor ne bosta začela veljati, na linearno znižanje plač pod nobenim pogojem ne bodo pristali.

KSJS ne nasprotuje dosežkom drugih sindikatov

V KSJS so se odzvali tudi na trditve zdravniškega sindikata Fides. Tam so namreč zapisali, da ne razumejo, zakaj KSJS problematizira doseženi sporazum med Fidesom in ministrstvom za zdravje, saj so izboljšave dosegli tudi za medicinske sestre.

Kot Fidesu odgovarja Štrukelj, ni KSJS nikoli nasprotovala dosežkom drugih sindikatov, vztraja pa na zahtevi, "da se v primeru, če se bodo našla sredstva za eno od skupin v javnem sektorju, morajo najti tudi za vse druge".