Projekt, ki se imenuje Evropska nadomrežna infrastruktura (EGI) in ga financira komisija, bo združil zmogljivost obdelave podatkov namiznih računalnikov, ki bi sicer bili nedejavni. Tako bo znanstvenikom omogočil zmogljivost obdelave, ki jo potrebujejo za reševanje kompleksnih problemov v zvezi z okoljem, energijo ali zdravjem.
Raziskovanje na področjih, kot so podnebne spremembe in zdravstvo, zahteva ogromno zmogljivost obdelave podatkov. To pa se lahko dobi s super računalniki ali pa s črpanjem zmogljivosti obdelave podatkov tisočih sicer nedejavnih namiznih računalnikov, ki so med seboj povezani s hitrim komunikacijskim omrežjem.
Namizni računalnik povprečno ostane nedejaven približno 60 do 85 odstotkov časa. Omrežja, kot je EGI, razdelijo računalniške naloge, ki zajemajo velike količine podatkov, med zmogljivosti obdelave podatkov več tisočih posameznih namiznih računalnikov, s čimer se njihovi nedejavni procesorski cikli spet učinkovito uporabljajo, navajajo v komisiji.
Projekt, vreden 73 milijonov evrov
Projekt EGI-InSPIRE bo evropskim raziskovalcem omogočil dostop do skupne zmogljivosti obdelovanja podatkov 200.000 namiznih računalnikov. Komisija bo k temu 73 milijonov evrov vrednemu projektu v štiriletnem obdobju skupaj prispevala 25 milijonov evrov. Preostala sredstva se črpajo iz nacionalnih virov, kot so nacionalne pobude za nadomrežja.
Projekt EGI bo vodila organizacija EGI.eu, ki ima sedež v Amsterdamu in je bila februarja letos ustanovljena za vodenje in upravljanje vseevropske nadomrežne infrastrukture. EGI.eu in nacionalne pobude za nadomrežja bodo skupaj vodili in naprej razvijali infrastrukturo EGI in tako zagotavljali njeno dolgoročno razpoložljivost.
Predhodnik projekta EGI, projekt vzpostavitve nadomrežij za e-znanost, je v roku osmih let prejel več kot 100 milijonov evrov evropskih sredstev. Ta sredstva danes uporablja 13.000 raziskovalcev, med drugim tudi fiziki v velikem hadronskem trkalniku v Švici, ki s pomočjo teh sredstev proučujejo najmanjše poznane delce.
Krepitev raziskovalnih infrastruktur, kot je EGI, je sicer sestavni del digitalne agende za Evropo, strategije Evropske komisije za boljše izkoriščanje družbenega in gospodarskega potenciala informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).
Olajšanje pri večjih raziskovalnih izziv
Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je ob tej priložnosti povedala, da bo dostop do večje zmogljivosti računalnikov evropskim raziskovalcem pomagal pri spopadanju z večjimi raziskovalnimi izzivi na področjih, kot so npr. podnebne spremembe in zdravstvo. Hkrati je dodala, da takšen projekt pomeni tudi prihranke energije in znižanje stroškov.
V prihajajočih letih se pričakuje, da bo Evropa vložila več kot dve milijardi evrov v nove raziskovalne infrastrukture IKT na področju fizikalnih ved in inženirstva, energije, okoljskih ved, bioloških in medicinskih ved, družbenih ved in humanistike ter materialov in analitičnih zmogljivosti, še dodajajo v Bruslju.
