Ko pridejo otroci v jesenskem času spet množičneje v varstvo, sploh tisti, ki se priključijo v varstvo prvič, obolevajo pogosteje za virusnimi prehladnimi obolenji, s katerimi v domačem okolju še niso prišli v stik, je pojasnila specialistka epidemiologije Ondina Jordan Markočič, dr. med., z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana.
Več stikov, manj zračenja prostorov
Po besedah Jordan-Markočičeve spadajo med najpogostejša obolenja otrok, ki pridejo v vrtec oziroma varstvo, akutna virusna prehladna obolenja zgornjih dihal, angine in škrlatinka. Vzrokov za to je več. "To sovpada tudi z jesensko-zimskim obdobjem, ko je zaradi večjega pojava virusnih prehladnih obolenj nasploh med prebivalstvom tudi možnosti za prenos več, prav tako se v tem času zadržujemo bolj v prostorih, kjer imamo več medsebojnih stikov, zaradi mraza zunaj pa prostorov tudi ne zračimo tako pogosto, kot jih sicer v toplejših mesecih," je pojasnila.
Drugače je pri nalezljivih izpuščajnih boleznih. Te se po besedah Jordan-Markočičeve razširijo ne glede na čas, če jih v vrtec zanese oboleli in če so v njem člani, ki so dovzetni za obolenje, torej še niso preboleli bolezni. "V toplejših mesecih se ponavadi med ljudmi pogosteje širijo črevesna virusna obolenja, ki jih zanesejo v kolektiv predvsem bolniki, redkeje zdravi nosilci. Ker se v glavnem prenašajo z umazanimi rokami in posredno prek okuženih predmetov, je širitev odvisna od tega, kako se držimo pravil osebne higiene," je poudarila. Pri tem je pomembno predvsem umivanje rok po uporabi stranišča, pred jedjo, po previjanju oziroma menjavi plenic otroku v varstvu.
Bolan otrok sodi v oskrbo staršev
Ko otrok zboli in to v vrtcu opazijo, takoj obvestijo starše, ki morajo po otroka priti v najkrajšem možnem času, je dejal Meglič. Če je treba, izvedejo tudi higienske ukrepe - čiščenje prostorov, pranje igrač in podobno. Potem mora takšen otrok ostati doma, počivati, dobiti mora ustrezno nego, prejemati terapijo, če je treba, je dodala Jordan-Markočičeva. "V kolektiv naj se vrne šele, ko mine vsaj 24 ur od normaliziranja telesne temperature ali od driske oziroma 24 ur od zadnjega svežega izpuščaja pri nekaterih izpuščajnih boleznih, na primer noricah." Dodala je, da vključitev nazaj v varstvo ni vezana na jemanje zdravil, vendar so terapijo dolžni dajati otroku starši in ne vzgojitelj v vrtcu. Tudi starši lahko precej olajšamo otrokova obolevanja. Preprečujemo jih lahko s splošnimi higienskimi ukrepi, torej s temeljitim umivanjem rok. "Dokler je otrok bolan, sodi v domačo oskrbo staršev, kjer lahko počiva, ustrezno in tudi hitreje okreva," priporoča Jordan-Markočičeva. "Na splošno pa je pomembna pravilna in dosledna higiena kašlja, brisanja nosu, na kar v današnjem času zelo pogosto pozabljamo," je še opozorila.