Vodja urada WHO za Evropo Zsuszanna Jakab je v pismu, ki ga v današnji izdaji povzema latvijski gospodarski časnik Dienas Bizness, spomnila, da so bila proračunska sredstva za latvijski zdravstveni sistem že pred gospodarsko krizo med najnižjimi v Evropi. Vlada v Rigi je pred časom napovedala nadaljevanje strogih varčevalnih ukrepov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V luči kreditnih pogojev, ki jih je Latviji po propadu druge največje latvijske banke Parex konec leta 2008 postavil Mednarodni denarni sklad (IMF), se je morala Riga obvezati k obsežnim varčevalnim ukrepom. Med drugim so zaprli več kot polovico bolnišnic in ukinili na stotine delovnih mest.
Dombrovskis je šele pred nekaj dnevi obljubil, da bodo v prihodnjih letih ponovno "postopoma" zagotovili izredna sredstva za zdravstveni sektor. Premier je varčevalne ukrepe v celotnem zdravstvenem sistemu od izbruha gospodarske krize ocenil na 22 do 25 odstotkov, pri bolnišnicah pa na 51 odstotkov.
Od lani se zaradi varčevalnih ukrepov v Latviji vrstijo demonstracije. Junija 2009 je iz protesta zaradi osiromašenja zdravstvenega sistema odstopil zdravstveni minister Ivars Eglitis. Latvija sodi med države EU, ki so bile zaradi finančne in gospodarske krize najbolj prizadete. Latvija je morala najeti mednarodna posojila v višini 7,5 milijarde evrov, poroča APA.
