Avgusta so ustanovili InCo Indija, v ustanavljanju je InCo Avstrija in InCo Srbija, nedavno pa so bili na pogovorih na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Še maja ste trdili, da vlada stroko vključuje le po kosih. Tudi predstavniki InCo ste bili pri ministru Gregorju Golobiču in od njega odšli zadovoljni. Ali vlada zdaj deluje bolj sistemsko?

Po eni sami izkušnji težko rečem, da je prišlo do premika v odnosu do stroke. Tovrstne sestanke bo treba soditi po rezultatih, ki pa pri najboljši volji ne bodo prišli čez noč. Vsekakor lahko potrdim, da je bil sestanek konstruktiven in komunikacija iskrena. Model inovacijskega ekosistema in ozaveščena vloga medijev ter novinarjev v njem je še vedno nov koncept. Zato smo ministru in njegovim najožjim sodelavcem predstavili najnovejše poglede in rezultate s tega področja, naše sodelovanje z Univerzo Stanford iz Kalifornije na tem področju in evropsko iniciativo za inovacijsko novinarstvo. Prav tako pa smo vse skupaj povabili, da slednje upoštevajo pri svojih razvojnih načrtih in programih.

Med vašimi predlogi je tudi umestitev inovativnega in inovacijskega novinarstva v predmetnik Fakultete za družbene vede.

Ključna znanja, ki so potrebna za učinkovito inovacijsko novinarstvo in komuniciranje, so: razumevanje strukture inovacijskih ekosistemov, razumevanje strukture inovacijskih procesov, poznavanje inovacijskega izrazoslovja, primeri dobrih praks, ki izostrijo presojo o tem, v kateri fazi se projekt nahaja, razumevanje razlike med hierarhičnimi in mrežnimi strukturami, razumevanje novih medijskih modelov, tehnologij in orodij za učinkovito poročanje, razumevanje potreb bralcev, poslušalcev in soustvarjalcev medijev ipd. Ali bodo tovrstne programske vsebine umeščene v redni študij prišlo, seveda odloča strokovno vodstvo na fakultete, InCo gibanje jih le vabi, da o tem resno razmislijo. Da bi bile naše pobude še bolje razumljene, jih bomo v prihodnjih dneh predstavili tudi rektorju Univerze v Ljubljani in upam, da v bližnji prihodnosti tudi predstavnikom FDV.

Ko je beseda o dvigu slovenske konkurenčnosti in inovativnem preboju, poudarjate, da naj odgovornost za uspeh in rezultate nosijo nosilci, država pa naj zagotovi sistem preglednosti, merili uspešnosti, komuniciranja in financiranja. Na kaj konkretno mislite pri tem?

Vse kaže, da je dozorel čas, da tudi javni sektor postane učeče okolje in uvede model ciljnega vodenja z jasno opredeljenimi cilji in strategijami, v katere se lahko vsi drugi projekti vpenjajo in v okviru katerih razumejo svojo vlogo pri soustvarjanju uspeha prostora (države), v katerem delujejo. Druga priložnost je v učinkovitejšem medministrskem sodelovanju pri pripravi razpisov. Resnični izzivi in priložnosti so veliko bolj medstrukturni, kot to dopuščajo razpisi in spodbude, zato so rešitve, ki so financirane ob pomoči države, manj učinkovite, kot bi lahko bile glede na razpoložljiva znanja in izkušnje slovenskega prostora. Ne nazadnje se morajo strateške prioritete države izraziti v vseh podpornih stebrih. Tako imamo na primer skoraj absurdno situacijo, da je ena od prioritet Evropske unije inoviranje v storitvah, pri davkih pa ne moreš uveljavljati nobenih olajšav. Investicij za inoviranje v storitvah je na primer bistveno manj, večina razvojnih vsebin je vezanih na človeka.

Lani ste na posvetu v državnem svetu dejali, da obstoječi politiki primanjkuje menedžerskih in voditeljskih znanj. Opažate zdaj kakšne spremembe?

Vidnih še ne. Srčno pa upam, da so vlagali v razvoj omenjenih kompetenc v zadnjem obdobju. Cikel od osvojenih znanj do njihove uspešne manifestacije lahko traja tudi leto in več.

Enajstega oktobra pripravljate avstrijsko-slovensko srečanje za nove preboje, ki sta ga naslovili Change the game initiative. Kaj je njegov namen oziroma cilj?

Iniciativa "Change the game" prihaja iz Salzburga, vanjo pa so me povabili letos spomladi. Ta iniciativa povezuje ljudi prebojnih idej in razmišljanj iz vsega sveta, da bi z izmenjavo izkušenj in razmišljanj skupaj ozavestili nove miselne vzorce in orodja za uspešno delo v smeri trajnostnega razvoja. V oktobru bomo globalno srečanje prenesli na regionalno raven slovensko-avstrijskega sodelovanja in soustvarjanja.

Več na http://zaposlitve.dnevnik.si