Hotel stoji tik ob točki nič, kjer sta se enajstega septembra 2001 porušili stolpnici Svetovnega trgovinskega centra in ob kateri želijo muslimani postaviti svoj kulturni center in mošejo, kar je trenutno najbolj sporen gradbeni projekt v Ameriki.

"Muslimani imajo vso pravico, da tamle čez zgradijo svojo mošejo zmagoslavja, kakršne postavljajo na osvojenih ozemljih, in v njej širijo tisoč štiristo let stare laži," je med svojo prvo newyorško pridigo rekel Keller kakšnim petdesetim poslušalcem, "jaz pa sem tu, ker imam pravico, da pridigam o resnici svetega pisma." Biblijo je z desnico povzdignil nad glavo in rekel, da obstajata samo dve možnosti. "Ko umreš in se znajdeš pred Bogom, pripadaš pravi veri ali pa se boš cvrl v peklu. In islam uči lažno vero ter duše vodi v pekel. To je moj problem - z vsemi lažnimi verami. Gandhi je bil morda dober človek, ampak sodeč po tej knjigi je končal v peklu."

Keller je nekoč že bil televizijski pridigar, pa so mu leta 2007 vzeli televizijsko oddajo zaradi udrihanja po islamu. Zdaj je našel nov izziv na mestu, ki je že tako ali tako nabito s čustvi. Tudi sam prinaša enega, je rekel, "tu sem zato, da pridigam ljubezen". Prvih sedemnajst nedelj bo to počel v Marriottu, nato pa naj bi z novim letom ustanovil "Krščanski center enajsti september pri točki nič".

Na drugi strani gradbišča so skoraj ob istem času potekali protesti proti gradnji mošeje. Nekdo je na avtomobilski prikolici pripeljal tri metre dolg model rakete. Nanjo je obesil napis "Mošeja pri točki nič - religija preži na svobodo". Spodaj je postavil lutko Obame v muslimanskem oblačilu in zapisal "Drugo ime Hussein. Saj razumemo", kar je očitno letelo na Obamovo podporo pravici do gradnje mošeje. Protestnikov ni bilo veliko - precej večje demonstracije napovedujejo za danes, če ne bodo uslišane prošnje, naj obletnica mine brez protestov. So pa bili udeleženci dobro oboroženi s transparenti. "Nočemo mošeje množičnih morilcev," je pisalo na enem.

"Če bi tu postavili mošejo, bi s tem postavili spomenik teroristom in izkazali nespoštovanje do ubitih. Lahko gradijo kjerkoli drugje, vsiljevanje religije na tem mestu pa je nezaslišano," je izza ograje, ki je protestnike ločevala od pločnika, rekel protestnik Lenard Valodorsky. Mesto, kjer naj bi stala mošeja, je bilo takoj za ovinkom, v ozadju protesta pa so se v zrak dvigali žerjavi gradbišča točke nič, ki ji to ime zaradi porajajočih se stolpnic vse manj ustreza.

"Islam je nasilna in dominantna vera. Toda zdaj se prebujamo, ker se zavedamo nevarnosti. V Ameriki imamo vgrajeno politično korektnost, nekako mislimo, da če govorimo resnico, ko ta boli, ne delamo prav. In zato molčimo. Ampak v človekovi naravi je, da mora povedati, kar si misli, sicer v njem vre. Kot bi nosil pet številk premajhne čevlje. Saj lahko hodiš, ampak je zelo neudobno in na koncu se spotakneš. Zdaj govorimo resnico in slišati je zelo boleča, neprijetna," je rekel Valodorsky.

Medtem ko je Keller pridigal in so protestniki mahali s transparenti, se je neki drug pastor na Floridi pripravljal na sežiganje korana. Bilo je šest dni pred deveto obletnico napadov na ZDA in česa podobnega država ni videla nikoli v zadnjih osmih letih. V Združenih državah je več kot 1200 mošej, v New Yorku jih je čez sto. Ena sama, o kateri so se še decembra pozitivno izražali celo zagrizeni konservativni komentatorji, pa je v mesecu dni dvignila toliko prahu, da je razprava presegla okvire enega objekta in se dotaknila vprašanja položaja in odnosa do muslimanov v Združenih državah. New York Times je na naslovnici objavil članek z zgovornim naslovom "Muslimani se sprašujejo - bomo sploh kdaj pripadali družbi?".

Protimuslimanskega vzpona ni

Prevladujoča razlaga dogajanja se je navezala na novembrske kongresne volitve. "Po drugem novembru se bo komaj še kdo spomnil na mošejo pri točki nič. Politične voditelje bodo ljudje raje spraševali po reševanju ekonomije," je v torek ocenil newyorški župan Michael Bloomberg. Po tej razlagi naj bi desnica vprašanje mošeje in islama pograbila za to, da spravi na noge svojo volilno bazo, pri čemer ji za razliko od časov Busha, ko je bila na oblasti, ni treba skrbeti, kaj si o Ameriki mislijo po svetu. In ko bodo volitve mimo, bo zadeva pozabljena.

Sliši se precej preprosto in na dolgi rok neboleče. Profesor islama in primerjale religiologije na Univerzi Columbia Peter Awn se s tem načeloma strinja. "Konservativna politična gibanja vsako vprašanje hitro pograbijo za mobilizacijo in strašenje ljudi. Tudi gospodarski časi so težki in v takšnih razmerah je lažje iskati krivca v lokalnih manjšinah. Morda tudi nismo dovolj resno vzeli desetletja vojn v Iraku in Afganistanu. Vojna vpliva na družbo s svojimi posledicami - z mnogimi mrtvimi, ranjenimi, z ljudmi, ki pridejo nazaj z resnimi čustvenimi težavami, nezmožni najti delo. In sovražnosti do islamskega sveta začno rasti. Vendar je tako le ponekod, saj Američani, ki so odraščali v stiku z muslimanskimi skupnostmi, razumejo, da je takšno stigmatiziranje neumnost. Zato menim, da dogodki niso dokaz nekakšnega velikega vzpona protimuslimanskega razpoloženja. Nenazadnje je tudi veliko upora proti takšnemu nasprotovanju mošeji," je v telefonskem pogovoru dejal Awn.

Teroristični napadi oziroma incidenti po njegovi oceni lahko krepijo sovraštvo do islama pri tistih, ki so ga čutili že prej, medtem ko bolj izobraženi razumejo, da je vprašanje bolj zapleteno. "To je tako, kot bi rekli, da noben Jud ne sme biti več na čelu finančnega podjetja, ker je Bernie Madoff opeharil na tisoče ljudi in uničil veliko življenj. Kar je smešno. Prenašanje krivde na vso skupnost zaradi dejanja nekega posameznika se dogaja ves čas, a je treba jasno povedati, da je to fanatizem. In čeprav takšni elementi v Ameriki obstajajo, ne vidim resnične grožnje, da bi imeli kakršenkoli večji vpliv na družbo in politiko. To se mi zdi praktično nemogoče."

Bomo vse Američane sodili po Floridi?

Ahmed Jamil se je v sredo zvečer pred mošejo Dar al Dawah v newyorški Astorii pripravljal na zadnjo veliko molitev v ramadanu. Prišli so policisti in pred mošejo zaprli cesto, po kateri so razgrnili preproge. Zdelo se je povsem samoumevno, da je odsek 23. avenije zaprt, da se bodo ljudje lahko družno obrnili proti Meki. "Danes bo veliko ljudi," je rekel Jamil, ki je v Društvu ameriških muslimanov v Queensu odgovoren za sodelovanje. Nad mesto se je spustila noč in štiri hiše stran se je v lučeh svetila grška pravoslavna cerkev. Pred dvema tednoma so tamkajšnje vernike in duhovnike skupaj z judovskimi in katoliškimi povabili v mošejo na ramadansko večerjo. "S tem pokažemo povezanost različnih veroizpovedi, kar je za skupnost pomembno sporočilo in glavni cilj," je vsakoletni dogodek pojasnil Jamil.

Dogajanje bi bilo težko v bolj očitnem nasprotju z dogodki na točki nič. "Letos nam je v bistvu naklonjenih še več ljudi. Izkazujejo nam razumevanje. Dogajanje na točki nič je delo zelo majhne skupine ljudi, ki zganja veliko hrupa. S tem moramo ravnati potrpežljivo, zato ljudi pozivamo, naj se ne odzovejo pretirano. Politiki delajo iz tega veliko stvar, mediji tudi, ker se avgusta ni dogajalo nič pomembnega, a so morali nahraniti novičarsko mašinerijo. Morda ob kakšnem drugem času o tem sploh ne bi dosti poročali. Za večino ljudi pa je to nesmisel. Vsi smo obsodili enajsti september, stotine muslimanov je umrlo. Zdaj želi neka skupina napasti muslimane in islam povezati s tem dejanjem. A muslimanska skupnost v Ameriki s tem ni imela nič, tako kot japonska skupnost ni imela nič s Pearl Harborjem in kot vsak Nemec ni sovražil Judov. Bomo zdaj vse Američane obsojali, ker želi neka oseba na Floridi zažgati koran?"

V zdajšnjem dogajanju pa vidi Jamil priložnost za premislek med politiki, kulturniki, učitelji in medverskimi skupnostmi. "Poglejte denimo imama Faisala, ki želi graditi mošejo pri točki nič. Predsednik Bush ga je zaposlil za spodbujanje odnosov med Ameriko in muslimanskim svetom. Zdaj pa se ni oglasil nihče iz Bushevega kroga. Lahko bi rekli, da so obtožbe nesmiselne. Za Ameriko je dobro, da se na teh vprašanjih uči. In je dobro opozorilo za učitelje in mislece, da se zamislijo nad kulturo in bistvom družbene strukture. Islamofobija danes se lahko jutri obrne proti drugi religiji. Zato se je treba usesti, razmisliti in na novo pretehtati naša prepričanja."

Od 2,5 do 7 milijonov

Natančno število muslimanov v Združenih državah ni znano, ocene se gibljejo od 2,5 milijona pa do sedmih milijonov. Po nekaterih ocenah je islam najhitreje rastoča vera v ZDA, raziskave pa tudi kažejo, da so muslimani manj integrirani v družbo kot druge verske skupnosti, čeprav bolj kot denimo v Evropi, kar strokovnjaki pripisujejo temu, da v Združene države prihaja višji in bolj izobražen sloj muslimanov kot na staro celino, kjer v večji meri predstavljajo poceni delovno silo.

Tudi pred muslimansko skupnostjo v ZDA pa so težke naloge, pravi Peter Skerry, profesor političnih ved na Boston Collegeu. "Z grožnjo s sežigom korana se žal oddaljujemo od bistva, saj nekdo, ki na tak način širi sovraštvo, daje priložnost liberalcem, da ga obsojajo in se ob tem dobro počutijo. Ampak to je tako lahko, kot bi streljal ribe v sodu, medtem ko obstajajo resna in problematična vprašanja, ki se odpirajo v zvezi z muslimani v Ameriki. Kako se počutijo mladi muslimani, če se gredo v ameriški vojski borit v muslimansko državo? Mnogi muslimani čutijo protislovje, ker živijo v nemuslimanski državi, in jih skrbi, da bodo izgubili vero ali odnos z bogom, da jih bo vpliv Amerike pokvaril, kar ni neracionalen strah. Težko jim je najti odgovor na dilemo, ali naj bodo lojalni državi ali religiji, ki presega nacionalno državo. To so težka vprašanja in mislim, da se jih ne lotevamo prav dobro. Dejstva so mnogo bolj zapletena in mnogi muslimanski voditelji se težkim vprašanjem izogibajo," pravi Skerry, ki pripravlja knjigo o integraciji muslimanov v ameriško družbo in politiko.

V tem izogibanju je po njegovem iskati razloge, da so napetosti izbruhnile na dan devet let po terorističnih napadih na ZDA, ko bi bilo smiselno govoriti o celjenju ran. "Govorijo, da je islam religija miru. Ne dvomim, da je mnogo muslimanov miroljubnih, toda naj povedo, kako se počutijo, ko Hamas v Gazi nekoga ubije. Večina ima ob tem zapletene, konfliktne občutke, to vam zagotavljam. Samo govoriti, da je islam religija miru, je izogibanje vprašanjem, ki se odpirajo drugim Američanom. In dotakniti bi se bilo treba tudi vprašanja, kako se muslimani vidijo ne le v ameriški družbi in kulturi, ampak kot državljani in politični akterji. Kakšne so njihove dolžnosti do Amerike? Trenutno se vse vrti okoli tega, kakšne so dolžnosti Amerike do njih. A bi morali pogovor zasukati tudi v drugo smer, pa o tem ne govorimo dovolj."