Moški so se upokojevali s 37 leti in pol pokojninske dobe, kar je 11 mesecev več kot leta 2000, medtem ko se je pri ženskah v tem obdobju pokojninska doba dvignila s 30 let in 11 mesecev na 33 let. Povprečna starost ob upokojitvi moških se je zvišala z 61 na 62 let, povprečna starost ob upokojitvi žensk pa s 56 let in 1 meseca na 58 let in 1 mesec.

V večini evropskih držav je upokojitvena starost zakonsko določena pri 65 letih, a dejanska starost ob upokojitvi je precej nižja in, predvsem pri moških, na ravni upokojevanja v Sloveniji. Pri moških se giblje od slabih 58 let v Italiji do 64 let v Veliki Britaniji, pri ženskah pa od 56 let na Poljskem do skoraj 64 let na Portugalskem. Dogaja se, da ljudje zaradi zgodnje upokojitve na delovnem mestu preživijo le polovico življenja, drugo polovico zapolnjujejo leta mladosti s šolanjem in obdobje po upokojitvi.

Poleg predčasnega upokojevanja, ki je že samo po sebi neugodno za javne pokojninske sisteme, pa se tako v Sloveniji kot Evropi soočamo še s staranjem prebivalstva.

Populacija starih po 65. letu se je v zadnjih petdesetih letih več kot podvojila, in sicer s 46 na 112 milijonov. Njihov delež se je povečal z 8 odstotkov leta 1950 na 14 odstotkov leta 2000, v EU25 pa je leta 2003 znašal že 16,16 odstotka. Evropa torej ostaja najstarejša svetovna regija, kažejo raziskave. Leta 2003 je imela najvišji delež starega prebivalstva v Evropi Italija, in sicer 18,2 odstotka, sledile so Nemčija s 17,5, Grčija s 17,3 in Švedska s 17,2 odstotka. V Severni Ameriki denimo je starih po 65. letu 12,3 odstotka, v Avstraliji in Novi Zelandiji pa 12,2 odstotka. Populacija prebivalstva, starega 80 let in več, naj bi se po Eurostatovih projekcijah v Evropi do leta 2051 potrojila, z 18 na 50 milijonov. Pojav bo postal bolj viden že po letu 2025, ko se bo tej skupini starostnikov pridružila prva "baby-boom" generacija.

Po raziskavah Združenih narodov bo leta 2050 država z največ starostniki Španija, ki bo imela kar 34,96 odstotka starejših, sledila bo Italija z 34,42 odstotka, takoj za njo pa bo Slovenija s 33,35 odstotka starejših od 65 let. Če je bilo leta 2008 v Sloveniji še 325.000 starejših od 65 let, naj bi po projekcijah do leta 2050 ta populacija že narasla na 589.000 ljudi.

Tudi število prejemnikov pokojnine z vse daljšo pričakovano življenjsko dobo vseskozi narašča, kot je razbrati iz podatkov statističnega urada, se v zadnjem desetletju dviguje v povprečju za 1,5 odstotka na leto.

Po opozorilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je povišanje upokojitvene starosti v Sloveniji na 65 let torej nujno. Odhodki pokojninske blagajne naj bi se s sedanjih 11 odstotkov BDP do leta 2020 povečali na 12,2 odstotka BDP, do leta 2050 pa na kar 20,5 odstotka BDP.

Leta 2008 je v EU15 142 zaposlenih vzdrževalo sto upokojencev, leta 2030 jih bo po predvidevanjih vzdrževalo 107 zaposlenih, do leta 2050 pa samo še 92 zaposlenih. Drastične spremembe so se v Sloveniji zgodile že v minulih letih, leta 1984 so denimo trije zaposleni vzdrževali enega upokojenega, leta 2005 pa le še 1,58 zaposlenega, breme se je torej več kot podvojilo.

V Sloveniji poleg tega beležimo eno najnižjih stopenj zaposlenosti starih od 55 do 64 let: po podatkih iz leta 2008 je ta znašala le 32,8 odstotka, kar nas uvršča na rep evropske lestvice, ugotavljajo na statističnem uradu. V EU27 je stopnja zaposlenosti v tem starostnem obdobju 45,6-odstotna, v EU15 pa 47,4-odstotna. V tej starostni skupini so najbolj delavni Švedi, dela jih še 70,1 odstotka. Na Danskem kar 77 odstotkov delavcev dela do 59. leta, dobra tretjina vseh dela do 64. leta, 9 odstotkov pa jih ostaja na delovnem mestu tja do 69. leta. Podobno je tudi v Švici: 77 odstotkov zaposlenih dela do 59. leta, slaba polovica vseh do 64. leta in 7 odstotkov do 69. leta.

Zanimiv je tudi primer Združenih držav, kjer se sicer zakonsko upokojujejo pri 66 letih, v povprečju pri 62 letih, po drugi strani pa kar 20 odstotkov ljudi dela do 69. leta, 9 odstotkov jih dela še po sedemdesetem letu, tja do 84. leta, trije odstotki pa delajo še po 85. letu, kar je v Združenih državah dobrih 122.000 ljudi. Kar 20 odstotkov Američanov, ki delajo še po 65. letu, je specializiranih strokovnjakov na različnih področjih, 19 odstotkov je menedžerjev, približno 5 odstotkov starejših pa opravlja fizična dela. V Evropi takih primerov skorajda ne najdemo, največ ljudi, ki delajo še po 70. letu, takih je dva odstotka, je v Švici in Veliki Britaniji. V drugih evropskih državah statistike takih primerov ne zasledijo.

Z vse daljšo pričakovano življenjsko dobo se tudi čas prejemanja pokojnine v Sloveniji vsako leto podaljša za dva meseca. Leta 2000 je bila povprečna doba prejemanja pokojnine, torej od upokojitve do smrti, 17 let in en mesec za ženske ter 14 let in devet mesecev za moške, leta 2008 pa 20 let in 10 mesecev za ženske ter 16 let in 4 mesece za moške.

Trenutno je 573.531 prejemnikov pokojnin, od teh je 64,2 odstotka prejemnikov starostnih pokojnin, skoraj 16 odstotkov invalidskih in 10 odstotkov družinskih pokojnin. Najvišja izplačana pokojnina je julija znašala 2154 evrov, najnižja pa 190 evrov. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 574,33 evra.