Slovenija je spomladi vložila štiri kandidature za okoli 30 položajev vodij ali namestnikov vodij delegacij Evropske unije po svetu. V drugi krog izbirnega postopka sta se prebila dva slovenska kandidata, za položaja v Makedoniji in Albaniji, zdaj pa Slovenija računa na eno od teh mest.
Ashtonova, ki ima zadnjo besedo pri izbiri šefov delegacij, po Žbogarjevih besedah svojih odločitev še ni razkrila in naj bi imenovanja sporočala v valovih. Kolikor je mogoče razumeti, naj bi Ashtonova odločitve o imenovanjih sporočila prihodnji teden.
Minister Žbogar je sicer sporočil, da so zunaj tudi novi razpisi za položaje v evropski diplomatski službi v Bruslju in da Slovenija prijavlja svoje ljudi tudi na te razpise. "Računamo na upoštevanje geografske zastopanosti, ne nazadnje tudi zato, ker so vsi naši kandidati dobri," je še poudaril.
Poljaki nezadovoljni
Vodja poljske diplomacije Radoslaw Sikorski je sicer danes ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov unije jasno izrazil nezadovoljstvo nad domnevno razporeditvijo mest v evropski diplomatski službi med države članice.
"Nesprejemljivo je, da imajo nove države, ki so že leta članice evropske družine, tako malo, le enega ali dva predstavnika med več kot sto predstavniki," je poudaril Sikorski in dodal, da bi bilo treba pri imenovanjih upoštevati sposobnosti.
"V novih državah članicah imamo ljudi, ki govorijo jezike nekdanje Sovjetske unije. Imamo izkušnje in upam, da bo na primer znanje jezika pomembnejše od kakšnih drugih izoteričnih ugotovitev," je dejal poljski zunanji minister.
Treba bo počakati na Ashtonovo
Slovenski minister je sicer na vprašanje, ali je zadovoljen z razporeditvijo mest v evropski diplomatski službi, odgovoril, da bo še treba počakati na odločitve Ashtonove, a da Slovenija računa na eno mesto v tem prvem krogu, da bo lahko čutila lastništvo te službe.
Navedbe, da si velike države poskušajo prilastiti službo, pa je minister Žbogar komentiral z besedami, da so "velike države pač velike države in bodo seveda dobile nekatere pomembnejše položaje", a da je dovolj položajev za vse in da bi v njej morale biti prisotne vse države.
Tudi vodja švedske diplomacije Carl Bildt je dejal, da zdaj rezultat izbirnih postopkov še ni znan, in menil, da bo na koncu služba uravnotežena. "Potrebujemo najboljše v službi interesov celotne EU," je še poudaril in ocenil, da prva evropska diplomatska služba bo prinesla ogromno razliko, a šele sčasoma.
Ashtonova naj bi kmalu sporočila imenovanja okoli 30 vodij ali namestnikov vodij delegacij EU po svetu. Pozvala je tudi že h kandidaturam za deset najvišjih položajev, prav tako naj bi bilo razpisanih še 80 visokih položajev. Ob rotaciji leta 2011 naj bi zapolnili še 22 mest, ob rotaciji leta 2012 pa deset.
