Slabo počutje in rahel glavobol sta posledica stresa, ki ga telesu povzročajo neugodni zunanji dejavniki in posledično manjša proizvodnja serotonina v možganih, ki mu pogosto pravijo hormon sreče in je svojevrstna zaščita proti glavobolu. Omenjeno »tiščanje« v glavi je v resnici vrsta tenzijskega glavobola, ki ne potrebuje nujno zdravil, je povedala višja svetnica, prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC v Ljubljani. Namesto da bi se takrat ulegli, je bolje, da popijemo nekoliko več tekočine, zlasti elektrolitske, in izvedemo kakšno rekreacijo, na primer sedemo na kolo ali si privoščimo sprehod. Pomaga tudi knajpanje – prhanje z izmenjujočo toplo in hladno vodo − ter savnanje. »Če se ob slabem vremenu počutimo tako, da bi samo počivali, moramo storiti ravno nasprotno. Poskrbeti moramo za gibanje in se malo razvajati,« je svetovala dr. Žvanova.
Stres je eden izmed prvih dejavnikov tveganja za nastanek glavobola tenzijskega tipa. Gotovo ste že kdaj doživeli topo, stiskajočo bolečino, ki je lahko eno- ali obojestranska in zato kot »pas« objema glavo. Lokalizirana je lahko tudi v senceh, zatilju ali na vrhu lobanje, ko ima človek občutek, da ima na glavi utež. Bolečina običajno proti večeru postopoma izzveneva. Prvi ukrep samopomoči je navadno protibolečinsko zdravilo, toda kot je povedala dr. Žvanova, je treba vedeti, kdaj je zares čas za zdravilo. »Pri glavobolu tenzijskega tipa, zlasti če obstaja tendenca, da se glavobol spremeni v dnevni glavobol, to pomeni, da nas glava boli skoraj vsak dan, bolečino pa bi na lestvici od 0 do 10 lahko ocenili z oceno med 3 in 4, ne priporočamo analgetikov. Pri takšnih razmeroma blagih in pogostih glavobolih svetujemo le sprostitev in zmerno rekreacijo, na primer sprehod v naravi, blage masaže glave in obraza, poživljajoče prhe ter akupunkturo in fizioterapijo, skratka nefarmakološke oblike pomoči,« je svetovala nevrologinja.
Pretiravanje lahko vodi tudi v odpoved ledvic
Če se glavobol pojavi nenadno, kot epizodni glavobol tenzijskega tipa, in je glavobol intenziven, bolnik lahko vzame enostavno protibolečinsko zdravilo (aspirin, paracetamol) ali nesteroidno protivnetno protibolečinsko zdravilo (na primer naprosyn, ibuprofen), če je le mogoče, pa naj si raje pomaga z nefarmakološkimi ukrepi, kot je sprostitev. »Manj priporočljiva so kombinirana zdravila, ker vsebujejo opioide in lahko zaradi tega povzročijo odvisnost ali ob prekomerni uporabi celo sprožijo nove glavobole,« je povedala dr. Žvanova in dodala, da je dejstvo, da lahko čezmerna uporaba analgetikov pripelje do novih glavobolov, bolj slabo poznano, težava pa je še veliko večja, če pomislimo, da se zdravila po večini razgrajujejo prek jeter, ostanki pa se izločajo prek ledvic. »Zato lahko pride tudi do analgetične odpovedi ledvic, ki nekontrolirane uživalce analgetikov privedejo celo do dialize,« je pojasnila sogovornica.
Največ 10 tablet na mesec
Dr. Žvanovo smo prosili za priporočila, koliko protibolečinskih zdravil je še sprejemljivih. Ekspertna mnenja svetujejo, da naj bi posameznik, ki trpi za migreno in uživa specifična protibolečinska zdravila, kot so triptani, zaužil največ 8 tablet triptana, nekdo, ki uživa enostavne analgetike, pa največ 10 tablet na mesec. Potemtakem bi zelo hitro dosegli in presegli mejo, če bi vzeli analgetik samo trikrat na dan. »To seveda velja za tiste, ki imajo kronične, skoraj vsakodnevne glavobole. Ljudje, ki čezmerno uživajo analgetike daljše časovno obdobje, lahko svoj glavobol s tem poslabšajo, v najhujšem primeru pa se razvije kronični glavobol zaradi čezmernega uživanja protibolečinskih zdravil. Če imamo vročinsko obolenje ali poškodbo glave, pa v tem obdobju seveda lahko vzamemo več kot 10 analgetikov na mesec, ker gre za epizodično obravnavo in se zdravljenje ne bo vleklo v nedogled,« je pojasnila sogovornica.
Večje težave kot le boleča glava
Da bi lahko kronični glavobol migrenskega ali tenzijskega tipa, še posebno pa kronični dnevni glavobol, pravilno in učinkovito zdravili, je smiselno obiskati ambulanto za glavobol oziroma poiskati zdravnika, ki se bolj specializirano ukvarja s področjem glavobola. Tam nam bodo svetovali ustrezna zdravila, ki so učinkovita in imajo najmanj škodljivih sopojavov, obisk pri specialistu pa lahko tudi bistveno dvigne kakovost življenja. Če gre za kronično bolečino, se tej namreč hitro pridružijo psihosomatske bolezni. Te so posledica stresa, ki ga bolečina povzroči telesu, je poudarila nevrologinja: »Bolniki so splošno utrujeni, nekateri celo depresivni, tesnobni, slabo storilni, mnogi so razdražljivi, nespečni, manj tolerantni in posledično prej zapadejo v kakšen konflikt… To je pogosto začaran krog, iz katerega se bolniki sami težko umaknejo in potrebujejo pomoč strokovnjaka.«
Huda, intenzivna, vrtajoča…
Mnogi migreno zamenjajo s tenzijskim tipom glavobola, čeprav pri slednjem ni slabosti, siljenja na bruhanje in težav z občutljivostjo za svetlobo ali zvok. Migreno lahko opišemo kot hudo, kljuvajočo bolečino, ki se največkrat začne na eni strani glave in se nato razširi, lahko traja nekaj ur do nekaj dni. Bolečina je huda, intenzivna, utripajoča ali vrtajoča, globoka in še s kakšnim pridevnikom bi jo lahko opisali. Med njimi pa zagotovo ne bi našli besede »blaga«. Če ima nekdo blag glavobol, to nedvomno ni migrena. Na lestvici bolečine s stopnjami od nič do deset bolniki migreni pripisujejo najvišje ocene. »Bolniki jo opisujejo kot eno najhujših bolečin v življenju in jo ocenjujejo tudi s stopnjo deset na lestvici od ena do deset ali najmanj osem. Blage migrene ni,« je poudarila dr. Žvanova. Svetovna zdravstvena organizacija migreno šteje med tiste bolezni, ki v obdobju svojega trajanja najbolj onesposabljajo, poleg na primer demence ali tetraplegije. Ob migrenskem napadu je posameznik popolnoma onesposobljen, ob slabosti, bruhanju in splošni nemoči mu ne preostane drugega, kot da dan napada preždi v temi, povsem negiben.
Stres je eden glavnih sprožilcev
Stres je eden izmed glavnih sprožilnih dejavnikov za migreno. Pomembna sprožilca sta še delovanje hormonov in prehrana. Med hormonskimi dejavniki so, glede na to, da je migrena ženska bolezen, najpomembnejši menstruacija, ovulacija in jemanje kontracepcijskih tablet. »Zato lahko pri menopavzi migrena spremeni značaj, postane manj intenzivna ali celo izgine,« je povedala dr. Žvanova. Po njenih besedah se pri nekaterih ženskah, ki trpijo za migreno, glavoboli zmanjšajo ali prenehajo tudi med nosečnostjo in dojenjem: »Povečana raven ženskih spolnih hormonov − estrogenov zaščitno deluje proti migreni. To je sreča, ker med samo nosečnostjo nosečnicam ne smemo predpisovati veliko zdravil, ker lahko vsako zdravilo slabo vpliva na zarodek. Nefarmakološke oblike pomoči, ki zadostujejo, so zato več kot dobrodošle.«
Bolnik z migreno ne potrebuje vedno specialista
Pacienta z migreno zelo dobro znajo voditi družinski zdravniki. V specialistično ambulanto sodi šele takrat, ko preseže vse možnosti družinskega zdravnika: ko frekvenca glavobolov narašča kljub temu, da so pravilno zdravljeni in vodeni, ko postane glavobol kroničen, ali ko začnejo bolniki prekomerno uživati zdravila oziroma uživajo veliko različnih zdravil hkrati, ali ko se tip glavobola spremeni. Neka študija je pokazala, da bolniki, ki migrene nimajo diagnosticirane, v povprečju jemljejo kar 5,5 različne vrste zdravil ob migrenskem napadu.
»Moški« glavoboli
Čeprav so ženske trikrat bolj ogrožene zaradi glavobolov kot moški, so moški bolj podvrženi glavobolom v rafalih, ki veljajo za zelo redke, ampak izjemno hude. Nekateri jih opisujejo kot najhujšo bolečino v življenju. »Za ta glavobol je značilno, da je enostranski, obenem pa se na isti strani bolniku solzi oko in mu izteka iz nosnice. Tak glavobol se lahko pojavlja večkrat na dan v intervalih. Zanimivo je, da lahko napad zdravimo z inhalacijo 100-odstotnega kisika, saj kisik povzroči stisnjenje žil. Kadar je žila stisnjena, namreč ne draži živčnih bolečinskih končičev,« je uporabo kisika pojasnila dr. Žvanova.
Več informacij in oblik pomoči pri glavobolih najdete na spletni strani www.glavobol.com.