Slovenska diplomatska mreža ima danes skupno 56 diplomatskih predstavništev in konzulatov - 42 veleposlaništev, sedem misij, šest generalnih konzulatov in en konzulat. Pri tem je v tujini zaposlenih 285 diplomatov in pomožnega osebja, medtem ko je 393 diplomatov in pomožnega osebja zaposlenih še v notranji službi. Gre za majhno diplomatsko mrežo, tudi glede na primerljive države, pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu.

Načrt za posodobitev diplomatsko-konzularne mreže je pripravila posebna skupina znotraj ministrstva, vsebuje pa tudi povsem konkretne ukrepe za racionalizacijo, optimizacijo delovanja, prilagoditev mreže in racionalizacijo poslovanja. Načrt pa ne vsebuje morebitnega zapiranja predstavništev, saj bi s tem lahko imeli več stroškov kot koristi, menijo na MZZ.

Konec koncev je to pokazala tudi praksa drugih držav, ki se večinoma niso odločile za zapiranje diplomatsko-konzularnih predstavništev; od evropskih držav je to izvedla le Švedska, pa tudi Nemčija in Češka, a sta se medtem že odločili za ponovno odpiranje predstavništev tam, kjer sta jih prej zaprli. "Bolj kot o zapiranju DKP velja slovensko diplomacijo posodobiti na način, da bo uspešno ščitila interese Slovenije in širila priložnosti za njeno gospodarstvo," še poudarjajo na MZZ.

MZZ v mrežo prevzel tri predstavništva

MZZ je tako v sklopu prevzema gospodarske diplomacije v svojo mrežo že prevzel tri predstavništva javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) v Carigradu, Bukarešti in Šanghaju, v naslednjih mesecih pa bo prevzel še predstavništva Japtija v Milanu, Sao Paolu, Kazanu in Düsseldorfu. Poleg tega je Slovenija letos odprla stalno predstavništvo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu ter na pobudo slovenskega gospodarstva še v Tirani in Brasilii. Načrtuje se še odprtje veleposlaništev v Libiji in v eni izmed Zalivskih držav, čeprav brez novih finančnih sredstev to ne bo mogoče.

Bodo pa slovenska veleposlaništva odslej "skromnejša", tako kadrovsko kot prostorsko. Slovenija si bo tako prizadevala, da postane lastnica veleposlaništev - zdaj jih ima 13 -, ali pa da bodo najemnine čim nižje. Kjer bo to mogoče, bodo poskušali združiti rezidenco veleposlanika s prostori veleposlaništva. V mestih, kjer je več slovenskih predstavništev (Bruselj, Pariz, Dunaj), jih bodo združili v istem objektu. Enako velja tudi za racionalizacijo stroškov poslovanja predstavništev z ustanavljanjem t.i. administrativnih centrov ipd.

Uvedli bodo leteče veleposlanike

Med prilagoditvenimi ukrepi je npr. tudi uvedba letečih veleposlanikov za pokrivanje držav in mednarodnih organizacij, kjer diplomatsko nismo prisotni oziroma kjer obstaja interes gospodarstva. Med ukrepi racionalizacije stroškov pa so npr. znižanje limitov za uporabo službenih mobilnih in stacionarnih telefonov, znižanje višine dnevnice za službene poti v tujino na višino slovenske dnevnice in ukinitev povračila stroškov za izrabo dopusta v Sloveniji, če gre za predstavništva, ki so oddaljena manj kot 1500 kilometrov.

Načrt, ki je pravzaprav notranji načrt ministrstva, se sicer že izvaja. Kot je že konec avgusta povedal uradni govorec MZZ Milan Balažic, so na MZZ v tem okviru doslej privarčevali več kot dva milijona evrov. Na drugi strani pa učinke gospodarske diplomacije že merimo "v desetinah milijonov evrov", je še dejal Balažic.