Srbski Press piše, da jim je pisal oče štiriletnega dečka, ki trdi, da je njegov sin začel govoriti hrvaško besedo 'tjedan' namesto srbske 'sedmice' (slovensko teden, op.p.). Oče Đorđe Popović je naredil manjšo raziskavo in ugotovil, da je 90 odstotkov risanih filmov v videotekah, pa tudi tistih, ki se prodajajo na ulicah, sinhroniziranih v hrvaščino.
Popović dodaja, da bi se skoraj onesvestil, ko mu je sin pred nekaj dnevi dejal, da „kralj in kraljica živita v 'velebnim palačama' (prelepih palačah, op.p)". Sicer se Popović nima za nacionalista, vendar meni, da bi morali srbski otroci odraščati ob vsebinah v materinščini.
Novinarji Pressa so se prepričali, da je veliko risank, ki jih izposojajo in prodajajo v Beogradu, sinhroniziranih v hrvaščino. Tudi uslužbenci v videotekah so jim zagotovili, da se nad tem ne izvaja nikakršnega nadzora.
Profesor srbskega jezika Dragoljub Zbiljič pravi, da so posledice tega že opazne: „Srbski otroci in Srbi vse bolj pogosto govorijo in pišejo hrvaške jezikovne oblike, kar je doseglo že parodične razsežnosti, saj hrvaški lingvisti, prisiljeni v poudarjanje samostojnosti hrvaščine, delajo smešne jezikovne konstrukcije.“
