Temu je sledil neprepričljiv elektronski znak za smeh. Pred dobrimi tremi leti je bila v Teheranu ena redkih, ki o tem ni hotela niti slišati; zdaj odhaja študirat v tujino. Mednarodna kampanja za človekove pravice v Iranu je v sredo izdala poročilo, v katerem so natančno nanizali sistematične aretacije in zapiranja članov iranske civilne družbe. Posebno vztrajnega nadlegovanja in preganjanja so v zadnjih mesecih deležni tudi odvetniki borcev za človekove pravice.

Verzi napisani v zaporu

Šestindvajsetletna Šiva Nazar Ahari je blogerka in borka, v prvi vrsti za pravice političnih zapornikov in proti zlorabi otroške delovne sile. V enem od videov, v katerem govori o svojem delu, nosi živo roza ruto, ki zakriva približno toliko las, kot jih odkriva, njena šminka je istega odtenka, oči pozorno obrobljene s črnim senčilom. Okoli po sobi, kjer dela, so nalepljeni listi z verzi pesmi, ki jih je napisala v zaporu.

V pismu, ki ga je poslala enemu od zapornikov, je zapisala: "Ko se tvoje srce zgane za pravice drugega, ti spodrsne; tedaj se začno zasliševanja. Ko se tvoje srce zgane za zapornika, žensko, otroka, ki je prisiljen delati, postaneš obtoženi. Ko najdeš vero v ljudi in verjameš le v človeštvo, zakriviš svoj prvi zločin."

Prepoved študija in aretacije

Šivi je zaradi njenega delovanja oblast preprečila nadaljevanje študija. Prvič so jo aretirali pred knjigarno nasproti univerze, ko je imela 18 let. Priprli so jo za 23 dni in jo nato izpustili v zameno za 50.000 dolarjev varščine.

Zavrnila je zastraševanje. Pri devetnajstih je soustanovila Odbor reporterjev za človekove pravice. Leta 2006 se je pridružila kampanji milijon podpisov za odpravo vseh iranskih zakonov, diskriminatornih do žensk, in soustanovila tudi društvo žensk za pravno in nenasilno obrambo pravic žensk Tara.

Leta 2004, v mesecih pred in na dan pete obletnice študentskih protestov, je bila drugič in tretjič aretirana in zaprta za nekaj dni. Čez dober mesec sta se skupaj z mamo Šahrzad Kariman udeležili mirnega protesta Odbora univerzitetnih študentov za obrambo političnih zapornikov. Pred pisarnami ZN v Teheranu so ju obe aretirali. Nazar so odpeljali v zloglasni oddelek 209 zapora Evin. Tam je ostala 20 dni, ko so njeni starši ponovno plačali 50.000 dolarjev varščine. Decembra istega leta so jo spet aretirali in pridržali za krajši čas.

Štirinajstega junija lani, dva dni po volitvah, so agenti ministrstva za informiranje potrkali na vrata njene pisarne. V rokah so imeli lisice in teden dni star nalog za aretacijo. Čez tri dni so aretirali in za nekaj dni pridržali njeno odvetnico Šadi Sadr, najbolj prepoznaven glas Irana poleg nobelovke Širin Ebadi.

Namesto na pogreb v zapor

Šivo Nazar so spet zaprli v oddelek 209. V samici je preživela 33 dni. 23. septembra lani je v zameno za 200.000 dolarjev lahko stopila na teheranske ulice. V naslednjih tednih je objavila spominski zapis o času v Evinu. Zapisala je zgodbo Atefeh Nabavi, s katero sta se spoprijateljili v zaporu in ki je bila tam samo zato, ker se je udeležila mirnih demonstracij. Opisala je, kako so Atefeh v zaporu mučili in spolno zlorabljali. S prijatelji je začela kampanjo za njeno izpustitev.

A 20. decembra lani, dan potem, ko je umrl vodilni reformistični klerik Hosejn Ali Montazeri, goreč zagovornik človekovih pravic, nasprotnik vladajočega sistema islamske republike in podpornik opozicije, se je Šiva Nazar skupaj s prijateljem odpravila na njegov pogreb. Še preden se je lahko povzpela na avtobus, so ju aretirali.

Od tedaj je v zaporu Evin. Najmanj 200 dni je preživela na oddelku 209 v zamreženi celici, premajhni, da bi lahko premikala noge ali roke.

Če je "užalila" boga, jo čaka smrtna kazen

Odvetnica Šadi Sadr, ki je bila medtem prisiljena pobegniti iz Irana, je nagrado, ki jo je prejela v začetku marca, posvetila Šivi Nazar. Iransko revolucionarno sodišče bo danes odločalo o njeni krivdi zaradi širitve protidržavne propagande in udeležbe na protizakonitem srečanju, da bi zakrivila zločine proti političnemu sistemu. Sodnik jo lahko samoiniciativno obsodi sovražnih dejanj proti bogu. Kazen bi v tem primeru lahko bila usmrtitev. Po vsem svetu teče kampanja zbiranja podpisov za njeno izpustitev.

V videu Šiva razlaga, da ostaja v Iranu, ker lahko tam naredi največ. To besni režim. "Zapornikom daje naše delo upanje," je pripovedovala, ko je bila še na prostosti. "Če odidem, bodo izgubili še to. Če bomo vsi odšli, kdo bo ostal?" Ker vztraja in hoče svobodo doma, ji grozi obsodba na smrt.