OPN ali Občinski prostorski načrt je, tudi po najnovejši prostorski zakonodaji, temeljni akt, ki premošča strateške opredelitve in izvedbeno raven. V Ljubljani je kot tak tretji, po Generalnem urbanističnem planu (1965) in Urbanistični zasnovi oziroma njenih variacijah v okvirih projekta "Ljubljana 2000". O dobrih in slabih straneh teh aktov smo v minulih 45 letih pisali zelo obširno pa tudi kritično, čeprav lahko mirno trdimo, da so bili vsi ti akti na ravni sodobnega evropskega urbanizma. Tudi najnovejši akt, OPN, je kakovostno pripravljen strokovni izdelek, ki bi moral biti potrjen in sprejet brez večjih pomislekov in kljub predvidevanju, da ga bomo morali, skladno s splošno prakso, kontinuirano dopolnjevati!
Akcija Košir/Jazbinšek ne more prikriti svojega političnega obeležja in predvolilnega pečata in lahko, taka kot je, resno zavira normalen in pregleden potek mestne graditve in prenove.
Profesor Košir in svetnik Jazbinšek sta v svojih zahtevah po negativni oceni novega OPN in za razpis referenduma navajala neresnične in neustrezne podatke ter navsezadnje tudi dobila primeren strokovni odgovor s strani podžupana, profesorja Janeza Koželja in mestnega načelnika za urbanizem, magistra Mirana Gajška.
Kot nekdanji mestni funkcionar na ravni Koželja in Gajška sem skrbno spremljal pripravo OPN, številne analize in postopke javnih razprav, tudi v četrtnih skupnostih, na številnih razgrnitvah in na veliki razstavi na GR. Naj mi bo dovoljeno izreči oceno, da je Ljubljana dobila zelo dober strokovni in upravni akt, ki lahko pomaga iz zadreg in kaotičnih razmer, ki so nastale (in nastajajo) zaradi pravne in etične nedorečenosti zemljiškega gospodarstva, prometa, sociale in okoljske politike. Predvsem pa: ne ovirajo razvojnega zagona, ki ga je Ljubljana dosegla v zadnjih letih. Sem odločno proti razpisu nepotrebnega in žaljivega referenduma!
Prof. mag. Vladimir Braco Mušič, u.d.i.a., Ljubljana
