Po veljavnem zakonu so najbolj poslušane komercialne radijske postaje predvajale od 5 do 10 odstotkov glasbe čez dan, ostalo pa v večernih urah. Po novem pa bodo morale te iste postaje čez dan predvajati trikrat več slovenske glasbe. V tem smislu je zakon celotno breme reševanja slovenskih avtorjev naprtil zasebnim radiem, od katerih jih ima polovica manj kot tri zaposlene. To je, priznam, hud udarec za slovenske avtorje. RTV Slovenija je postala prostor, kjer slovenski avtorji očitno niso več zaželeni. Tretji program Radia Slovenija lahko po novem predlogu zakona predvaja celo NIČ slovenske glasbe. Zavod RTV ima svoj simfonični orkester, ki šteje več kot 80 članov. Kljub temu se bo lahko orkester RTV odslej posvečal samo tujim namesto slovenskim avtorjem, saj tretji program, tako pravi novi zakon, očitno ne potrebuje avtorjev slovenske klasične glasbe. To je nesprejemljivo. Osebno sem proti kvotam, če pa že morajo biti, naj veljajo predvsem za javno RTV.
RTV financiramo s plačilom prispevka vsi državljani. Zato bi morala RTV nositi največjo odgovornost pri promociji slovenske kulture in slovenske glasbe. RTV Slovenija ima dva tisoč redno zaposlenih, iz naslova naročnine pa smo ji davkoplačevalci samo v letu 2009 plačali več kot 85 milijonov evrov. Prav zato je nesprejemljivo, da novi zakon ravno RTV drastično zmanjšuje obseg slovenske glasbe!
Zasebne radijske postaje za razliko od RTV živimo samo od oglasov, zato moramo vrteti tisto glasbo, ki si jo želijo naši poslušalci, če želimo z oglasi zagotoviti plače za naše voditelje, novinarje, tonske tehnike, producente, glasbene urednike in druge zaposlene. Mi nimamo RTV-naročnine in zato se vsak mesec borimo za oglase picerij, malih obrtnikov in trgovin. Naši radijski programi so za poslušalce brezplačni, zato si želimo, da bi bili pri izbiri, kdaj in katero slovensko glasbo predvajamo, svobodni. Pri tem bi tudi popravil Igorja Vidmarja, saj radijske postaje plačujemo avtorske pravice na osnovi prihodka ne glede na to, kakšno glasbo predvajamo. Strošek SAZAS je za radie enak, ne glede na to, ali se predvaja slovenska glasba ali pa južnoafriški jazz. Če predvajamo tujo ali domačo glasbo, ne plačamo nič manj avtorskih pravic.
Tako kot avtorja noben zakon ne sme prisiliti, kakšno glasbo naj ustvarja, tudi ni prav, če se z zakonom radijskim postajam, ki niso v državni lasti, in posledično njihovim poslušalcem vsiljuje te ali one vsebine. To se je počelo v nekih drugih časih. Dovolite nam, tistim medijem, ki nismo v državni lasti, da lahko sami naredimo jagodni izbor najboljših slovenskih pesmi in jih ponudimo novi generaciji poslušalcev. To je generacija, ki nam jo internet vsakodnevno trga od radijskih sprejemnikov. Prav zato bomo te poslušalce lahko pridobili le, če bomo ponudili samo najboljše slovenske uspešnice. Jagodni izbor pa je, kot ve vsak dober vinogradnik, od 5 do največ 8 odstotkov...
Leo Oblak, direktor radijske mreže Infonet
