Eno teh so javna naročila, ki zajemajo skupaj za okoli pet milijard izdatkov, hkrati pa ni jasno, ali se ta denar porablja gospodarno. Ministrstvo za finance javno objavlja statistiko javnih naročil, medtem ko vsebina in njihova racionalnost nista znana. In to kljub aferam, kot so Patria, Onkološki inštitut, predor Šentvid, preplačane avtoceste in podobno. Že pred časom sem predlagal, naj vlada naredi analizo javnih naročil in usposobi delavce, ki jih vodijo. Ti bi morali znati kupovati, ne pa da vojaško opremo kupujejo kot igračke. Če se vlada tako trdo pogaja o plačah javnih uslužbencev, naj bo enako trda pogajalka tudi pri javnih naročilih. Prepričan sem, da bi se z manj denarja dalo narediti več. Več bi morali privarčevati tudi pri naročilih v zdravstvu, kjer je sistem razdrobljen, vsaka bolnišnica in zdravstveni dom naročata material po svoje. Treba bi bilo zadeve združiti, na primer pod ministrstvo za zdravje, kjer bi vsa javna naročila morala ustrezati enakim standardom, ne pa da tuje farmacevtske firme hodijo od zdravnika do zdravnika in mu prodajajo zdravila in material. Tudi pri prejemkih zdravnikov in dežurstvih se gotovo da kaj privarčevati z boljšim sistemom, to priznavajo mnogi zdravniki sami.

Drug velik segment so avtorske in druge pogodbe. Nekatere so zagotovo potrebne, a podatki Ajpesa kažejo, da je bilo v letu 2008 za to porabljenih skoraj 111 milijonov evrov. Ko so zaposleni zaradi bolezni odsotni več kot 30 dni, denar za njihove prejemke delodajalcu ostane. Če bi ta denar združili s prihrankom v segmentu avtorskih pogodb, bi zagotovo dobili 12 milijonov evrov za izplačilo dvaintridesetinke odprave plačnih nesorazmerij in stavka bi bila nepotrebna.

Vprašljivo je tudi ravnanje s stvarnim premoženjem države. Mnoge nepremičnine so enostavno izginile iz evidenc. Določene nepremičnine bi bilo treba prodati, znižati je treba sredstva za najemnine za 30 odstotkov, za počitniške kapacitete pa predlagamo, da se prenesejo v upravljanje sindikatom ali pa da država in sindikati ustanovimo skupno družbo za upravljanje tega premoženja.

Radikalno je treba znižati stroške za reprezentanco, in to za najmanj 30 odstotkov glede na raven leta 2007, omejiti je treba uporabo službenih vozil in službenih potovanj. Breme krize naj nosijo tudi sodniki in drugi funkcionarji. Glede na krizo so vsi funkcionarji preplačani in znižanje njihovih plač je bilo premajhno. Znižajo naj se tudi plače in prejemki po individualnih pogodbah v podjetjih v večinski državni lasti.

Pravilna je namera, da bo evidenca dohodkov posameznika iz naslova socialnih pravic po novem zbrana na enem mestu. Manjkajo evidence, koliko denarja preveč namenimo v te namene zaradi zlorab, kot manjkajo evidence pri pokojninski blagajni.

Predvsem je treba veliko narediti na prihodkovni strani. Najprej je treba pobrati neplačane davke, nujno pa bi bilo tudi motivirati ljudi, da ne delujejo v sivi ekonomiji. Tako stimulativno - da jih vsaj na začetku ne obdavčimo preveč - pa tudi destimulativno - z visokimi kaznimi, če jih dobijo, da delajo na črno. Če to ne bi bilo dovolj, pa naj vlada premisli tudi o novih davkih. Če smo ukinili davek na izplačane plače in nismo namesto njega našli nobenega drugega vira dohodka, ta denar nekje manjka.