Morali bi dvigniti prispevno stopnjo delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Smo velika izjema, da so pri nas od leta 1996 delodajalci privilegirani in plačujejo občutno nižji prispevek. To je v nasprotju tudi z vsemi priporočili Mednarodne organizacije dela, ki je sprejela načelo enake obremenitve delavcev in delodajalcev. Iz tega naslova bi lahko v proračun letno priteklo okoli 800 milijonov evrov, kar bi popolnoma zadostovalo, da bi bili prilivi v pokojninsko blagajno zadostni in sredstev za pokojnine ne bi bilo treba usmerjati iz proračuna.

Lahko bi uvedli davek na finančne storitve, ki bi ga plačevale bančne institucije. Tako imenovani "Robin Hood" davek. Če je država tako hitro in radodarno našla milijarde davkoplačevalskega denarja, da je reševala banke, naj te zdaj preko tega davka nekaj tega vrnejo državi oziroma ljudem.

Lahko bi dvignili davek na dohodek, s katerim bi bolj obdavčili najbogatejše. V mnogih evropskih državah so prav v času krize povečali progresijo in obdavčili najbogatejše po stopnji 50 odstotkov.

Več bi lahko v proračun prispeval kapital. Obdavčitev kapitala v Sloveniji ni visoka. Lahko bi obremenili dividende s plačevanjem prispevkov za pokojninsko blagajno.

Kaj pa na odhodkovni strani? Agencije rastejo kot gobe po dežju. Za ustanavljanje agencij se najdejo številni razlogi, ki so lahko na prvi pogled morda prepričljivi, toda vse to draži državni aparat. Kljub zmanjšanju odhodkov v rebalansu proračuna za leto 2010 za 599,6 milijona evrov še vedno ostajajo področja odhodkov, ki bi se jih dalo zmanjšati. V letu 2009 so "drugi operativni odhodki" znašali 124,8 milijona evrov. V obdobju januar-julij 2010 pa so se glede na enako obdobje lani še dodatno povečali. Največji del teh odhodkov predstavljajo odhodki za članarine v mednarodnih inštitucijah, ki so že v prvih sedmih mesecih znašali 8,3 milijona evrov; velik delež znašajo tudi plačila avtorskih honorarjev (1,8 milijona evrov) in plačila podjemnih pogodb (2,8 milijona evrov). Tudi izdatki za službena potovanja znašajo skoraj 10 milijonov evrov v prvih sedmih mesecih leta 2010; največ sredstev iz tega naslova gre za stroške prevoza v tujino, in sicer kar 3,6 milijona evrov.

Tudi pri poslovnih najemninah in zakupninah bi vlada še lahko privarčevala; zanje so v prvih sedmih mesecih plačali kar 32,2 milijona evrov.

Za odhodke iz naslova nakupa in gradnje osnovnih sredstev je vlada v prvih sedmih mesecih leta 2010 namenila kar 156,2 milijona evrov; največ za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, in to kar 74,6 milijona evrov.

In država se vedno bolj zadolžuje, zaradi česar naraščajo obresti, ki jih moramo odplačevati za vedno večji dolg.

In za konec, če se vrnemo na začetek: kdo je pripeljal državo in mnoge druge države v tak položaj, v položaj velikega proračunskega primanjkljaja in velikega javnega dolga? Zagotovo ne delavci in delavke in ne upokojenci, oboji pa bodo z ukrepi države še najbolj prizadeti, pa prav oni v času krize potrebujejo največ pomoči in razumevanja. Politiki se iz vzrokov krize niso kaj dosti naučili. Branijo natanko iste vrednote, ki so nas pripeljale v to krizo.