Podaljšujejo se tudi "že do sedaj nerazumno dolge" čakalne dobe za nenujne operativne posege za otroke, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Kot spominja, so po opozorilih Rajka Kende in varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik menili, da je tudi ob umiku soglasij zdravnikov dovolj zagotovil, da otroci ne bodo čutili posledic spora med vlado in Fidesom, zato se do zdaj tudi niso oglasili.

Pri tem v združenju opozarjajo na določbe konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki zagotavlja otrokom posebno skrb. Tako od odgovornih pričakujejo upoštevanje zlasti dveh členov konvencije. Gre za člen, ki določa, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo, ter člen, po katerem države podpisnice konvencije priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo.

"Umik soglasij zdravnikov ne sme več vplivati na zagotavljanje najvišje ravni zdravstvenega varstva otrok," opozarja Marolt Medenova, ki obenem vlado in zdravnike poziva, da nemudoma najdejo kompromisne rešitve in zaustavijo rušenje zdravstvenega sistema.

Že v četrtek, drugi dan po začetku veljavnosti umika zdravniških soglasij, je v ljubljanskem kliničnem centru prišlo do zmanjšanja števila operacij zaradi pomanjkanja anesteziologov.

Po nekaterih slovenskih bolnišnicah so sicer zdravniki, ki so predhodno preklicali soglasja za delo preko polnega delovnega časa, te preklice začeli umikati. Večinoma se za to odločajo zaradi nezmožnosti zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva oz. nenehne urgentne službe.

Fides dal vodstvom zavodov od maja čas za novo organizacijo, nekateri zdravniki umikajo preklice soglasij

V Fidesu poudarjajo, da so preklici zdravniških soglasij za delo preko polnega delovnega časa v veljavi od septembra, čeprav je novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju v veljavi že od julija. S tem so vodstvom zdravstvenih zavodov želeli dati čas, da na novo organizirajo delo. Proti zmanjšanju plačila nadur namreč protestirajo že od maja.

"Čas do 1. septembra se je zlorabljal za dodatne pritiske na sindikat in zdravnike, zdaj pa politični odločevalci vijejo roke in želijo problematiko podcenitve zdravniškega dela umakniti z dnevnega reda do lokalnih volitev," pišejo v sindikatu.

Ob tem poudarjajo, da politike pri tem vodijo izključno politični razlogi, ne pa skrb za zdravnike, bolnike ali zdravstveni sistem, zato jim pri tem ne bodo pomagali.

V poslanski skupini Zares namreč ocenjujejo, da bi morali zdravniki popustiti pri svojem umiku soglasij za delo preko polnega delovnega časa, vlada pa bi morala pristopiti k odpiranju kolektivne pogodbe. Predvsem pa v Zaresu pričakujejo razumen in odgovoren pristop k pogajanjem, so zapisali v četrtek v javnem

Nekateri zdravniki umikajo preklice soglasij

Po nekaterih slovenskih bolnišnicah so zdravniki, ki so predhodno preklicali soglasja za delo preko polnega delovnega časa, te preklice začeli umikati. To pomeni, da so spet pripravljeni delati več kot 48 ur tedensko. Večinoma se za to odločajo zaradi nezmožnosti zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva oz. nenehne urgentne službe.

Soglasje za delo v dežurni službi je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor po besedah direktorja Gregorja Pivca sprva odtegnilo 285 od 429 zaposlenih zdravnikov, kasneje pa je soglasje vrnilo 14 zdravnikov.

V UKC Ljubljana je soglasja preklicalo približno 650 zdravnikov, medtem ko se je en zdravnik kasneje odločil, da preklic umakne, je na četrtkovi novinarski konferenci dejala strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup.

V Splošni bolnišnici Celje je soglasje za delo preko polnega delovnega časa vrnilo sedem zdravnikov.

Direktorica splošne bolnišnice Novo Mesto Mira Retelj je za STA pojasnila, da je v tamkajšnji bolnišnici preklice soglasij umaknilo pet zdravnikov. Za to so se odločili, ker organizacijsko niso mogli zagotavljati 24-urnega zdravstvenega varstva.

Preklica soglasja pa doslej ni umaknil noben zdravnik v Splošni bolnišnici Brežice, v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica ter v Splošni bolnišnici Jesenice.

Iz slovenjgraške bolnišnice so danes sporočili, da se z največjimi težavami spopadajo na oddelkih kirurških strok, oddelku za anestezijo in oddelku za pediatrijo. Tako že nekaj dni po preklicu soglasij opažajo zmanjšan obseg izvajanja programa predvsem na področju operativnih strok, kjer je odpadlo nekaj nenujnih operativnih posegov.

V sežanski bolnišnici pa po besedah direktorice Silvane Šonc po 1. septembru niti niso spremenili načina dela, saj jih pestijo takšni kadrovski primanjkljaji, da ne bi mogli zagotoviti 24-urnega zdravstvenega varstva.

Preklic zdravniških soglasij za delo preko polnega delovnega časa je začel veljati 1. septembra. Vodstva večine zdravstvenih zavodov v Sloveniji zatrjujejo, da bo nenehno zdravstveno varstvo zagotovljeno. Priznavajo pa, da bo slej ali prej prihajalo do odložitve oz. preklicev nenujnih zdravstvenih storitev.

Travmatologi ne morejo zagotavljati nenehnega zdravstvenega varstva

Nasprotno pa trdijo travmatologi. Slednji opozarjajo, na "globoko strokovno in osebno stisko" ter obveščajo slovensko javnost, da v obliki turnusnega dela ob sedanjem kadrovskem primanjkljaju ne morejo zagotavljati nenehnega zdravstvenega varstva. "Prišlo bo do čakanja in s tem do zapletov, kar je strokovno nedopustno," so v Društvu travmatologov Slovenije zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako bo po njihovih napovedih odpadla celotna nenujna zdravstvena oskrba, kar pomeni neskončno čakanje bolnikov in bolniške staleže v nedogled. Štafetna predaja hospitaliziranih bolnikov med turnusnimi izmenami pomeni grožnjo napak, saj se pri tovrstni predaji službe zgodijo največje sistemske napake, opozarjajo.

Ob tem obsojajo zavajajoče izjave tistih managerjev v javnem zdravstvu na sekundarni in terciarni ravni in izjave predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki javnosti sporočajo, da zmanjšan obseg dela zgolj v okvire rednega dela javnih uslužbencev v zakonskih okvirih ne bo vplival na obseg opravljenega dela.

Nasprotno, društvo travmatologov ugotavlja, da bi v tem primeru bila hudo ogrožena strokovna varnost kirurškega zdravljenja poškodovancev, saj že v dosedanji organizaciji dela zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev poteka naše delo na samem robu varnosti, pišejo v društvu.

Zavedajoč se resničnosti sporočila ministra za zdravje o individualni odgovornosti izvajalcev pri omejevanju strokovne oskrbe bolnikov v društvu zahtevajo od ministrstva za zdravje, naj takoj zagotovi prostorske in kadrovske zmožnosti za travmatološko dejavnost na celotnem državnem ozemlju v obsegu, ki ga državljanom zagotavlja ustava in po primerljivih evropskih strokovnih standardih. V nasprotnem primeru mora ministrstvo in ZZZS o tem pred javnostjo prevzeti polno odgovornost, so prepričani.

Predsednik društva travmatologov Slovenije Vladimir Senekovič je danes dopoldne po telefonu o zahtevi seznanil tudi zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča. Minister je predstavnike društva takoj povabil na sestanek v ponedeljek, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Minister se namreč zaveda, da je področje travmatologije, ki je del zagotavljanja nujne medicinske prve pomoči, vselej izpostavljeno, v sedanjem obdobju še toliko bolj, nastale težave pa je potrebno reševati na dolgi rok, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ker so predstavniki društva do petka nedosegljivi, je sestanek predviden za 10. september.