Referendumska pobuda in kampanja sta vsebina in orodje predvolilne kampanje svetnika Zelenih Slovenije Mihe Jazbinška, je na novinarski konferenci dejal Koželj. Predlog pobude volivcem za vložitev zahteve za naknadni referendum o prostorskem načrtu, sprejetem 5. julija, je vložil arhitekt Fedja Košir. Predstavil pa ga je na skupni novinarski konferenci z Jazbinškom, ki je sicer razpis enakega referenduma predlagal mestnemu svetu.

Po Koželjevih besedah niti ena trditev, s katerimi pobudniki utemeljujejo svoj predlog, ne drži. Med drugim novi plan v nasprotju s trditvami pobudnikov referenduma ohranja zelene kline v mestu. Koželj pojasnjuje, da je eden od poglavitnih razvojnih ciljev zaustaviti izseljevanje iz mesta in ustvariti pogoje za priseljevanje.

Načelnik občinskega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je poudaril, da je prostorski načrt rezultat strokovnega, dolgotrajnega in transparentnega dela. Kot dodaja, so 618 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin spremenili v zazidljiva, obenem pa so na zahtevo kmetijskega ministrstva v plan uvrstili tudi 501 hektar nadomestnih kmetijskih zemljišč. Tako je v novem planu v primerjavi z do sedaj veljavnim le 117 hektarjev kmetijskih zemljišč manj.

Po Gajškovih besedah so skupno prejeli okoli 10.500 pripomb, predlogov in pobud na prostorski načrt, od 3300 pripomb v drugi javni razgrnitvi pa so jih upoštevali 45 odstotkov. Koželj dodaja, da so skušali ugoditi več pripombam, a za to niso dobili soglasij.

Prostorski načrt naj bi bil lažniv

Janković je prostorski načrt označil kot najpomembnejši dokument v tem mandatu. Besedilo pobudnikov referenduma je po njegovih besedah "lažnivo", zato Ljubljančane poziva, naj ne prispevajo svojega podpisa. Ob tem je pojasnil, da morajo pobudniki referenduma zbrati nekaj več kot 11.000 podpisov, zbiranje pa bo potekalo do 5. oktobra.

Če pobudniki ne bodo zbrali dovolj podpisov, bodo odlok o prostorskem načrtu v Uradnem listu lahko objavili konec oktobra, v primeru referenduma pa se bo objava odložila do prihodnjega poletja, pojasnjuje župan. Če referendum uspe, bo treba plan popraviti in še enkrat iskati soglasja, kar bo po Jankovićevih besedah trajalo dve leti.

Dokler prostorski načrt ne stopi v veljavo, bo razvoj mesta stal, med drugim ne morejo širiti Barjanske, Dunajske, Tržaške in Litijske ceste, urejati parkirišč P + R (parkiraj in se pelji), graditi nekaterih vrtcev in domov za starejše občane, poudarja župan.

Obenem napoveduje tudi, da bodo poskusili možnost ustavne presoje, da o prostorskem načrtu podobno kot o proračunu ne bi mogli odločati na referendumu.