Štiridesetletni Ljubljančan, točneje Šiškar - če želite, kljub hokejski upokojitvi še vedno velja za sinonim slovenskega in ljubljanskega hokeja, česar mu ne oporekajo niti nekdanji soigralci, s katerimi je na svoji poslovilni tekmi doživel enega najlepših večerov v svojem življenju.

Ko smo dve uri pred ekshibicijsko tekmo prispeli v Tivoli, so bili Tomaževi veliki prijatelji, s katerimi je včasih igral skupaj, že zbrani na kupu. Nekateri se niso videli po več let, zato so drug drugemu v posebni sobi zraven zimskega bifeja pripovedovali številne življenjske zgodbe. Ko je beseda nanesla na Vnuka, so Kastelic, Gustafsson, Gimajev in številni domači bivši zvezdniki hokeja govorili nadvse spoštljivo. Do Tomaža namreč gojijo poseben odnos, ki si ga je hokejist z upokojeno številko 24 priboril z marljivostjo in trdim delom.

Tomaž Vnuk v času svoje kariere pred novinarji ni veliko govoril. Ko je imel pred seboj mikrofon, je v kratkih stavkih vselej povedal bistvo, njegove besede pa so imele težo. Nikoli ni po nepotrebnem dolgovezil. Ko je šlo moštvu slabo, je povzdignil glas, javnosti pa večkrat brez ovinkarjenja razkril, ali v slačilnici sploh kdo dobiva plačo, kar je bil problem predvsem pri Olimpiji. Bil je borec za soigralce tako v klubih kot v reprezentanci, zato ni čudno, da se je večkrat znašel v vlogi kapetana, saj mu je garderoba vselej zaupala. Zdajšnji predsednik Hokejske zveze Slovenije Ernest Aljančič je tudi v soboto zvečer še enkrat poudaril, da sta se s Tomažem zaradi funkcij večkrat znašla na različnih bregovih, vendar sta vselej delovala v dobro slovenskega hokeja.

In takšne ljudi, kot je Tomaž, hokej na ledu preprosto potrebuje tudi po koncu uspešne igralske kariere. Govori se, da bo Vnuk od zdaj pomagal pri vzgoji mladih hokejistov Olimpije, kar je pravilna pot. Če se bo mladina ravnala kot on, ki je hokej že pri pionirjih in mladincih vzel zelo resno, se ni za bati, da bo šlo pod strop ledene tivolske dvorane v prihodnosti še več dresov. Premierna majica s številko 24 v očeh ljubiteljev hokeja že po nekaj dneh vzbuja posebno strahospoštovanje, zato - hvala za vse, legenda Tomaž!