"Sam sem dežural 40 let in sem bil velikokrat v zelo težkih situacijah. Zdaj pa je prišlo do zelo hude situacije - nenehnega obtoževanja zdravnikov in podcenjevanja njihovega dela, še posebej v dežurni službi. To je najtežje delo. Takrat si sam, velikokrat je usoda bolnika izključno na tebi," pravi Horvat.

Po njegovih besedah smo kar naprej tudi priča seznamom t. i. zaslužkarjev med zdravniki in to so ponavadi tisti zdravniki, ki so najbolj obremenjeni in so največji strokovnjaki. Ker se brez njih ne more, delajo mnogo ur preko rednega delovnega časa in so zato njihovi zaslužki naravno večji. A to ni hlepenje za denarjem, kot se predstavlja v javnosti, je nujna potreba po opravljenem delu.

"Če je ambulanta splošnega zdravnika prepolna in ima za posameznega bolnika povprečno sedem minut, v tem času resnega pregleda na hudo prizadetemu bolniku sploh ne more opraviti. Če natančno pogleda enega zapletenega bolnika, mu zmanjka časa za množico drugih. Tako da morajo zdravniki že zdaj neprestano manevrirati z razpoložljivim časom. To so vsakdanje etične dileme," pravi Horvat.

Defenzivna medicina zaradi groženj s tožbami

Izpostavlja še t. i. defenzivno medicino, ki se po njegovem mnenju pojavlja zaradi "nenehnih groženj s tožbami in preganjanji, ki smo jim neprestano priča". Zdravniki po prepričanju Horvata opravljajo preveč preiskav, da bi se zaščitili. "Pri izkušenemu zdravniku bi bila diagnoza lahko hitreje postavljena in terapija hitreje odrejena, vendar zaradi strahu pred zapleti delajo preveč preiskav in še to pobira čas," pravi.

Zaradi naštetega zdravniki že zdaj velikokrat delajo preko delovnega časa, da opravijo tisto, kar jim še ni uspelo opraviti. Ta situacija ni nič novega.

Se pa Horvat strinja, da bo za zdravnike taka situacija težka. "Neprestano bodo v dilemi. Morali bodo oceniti, kateremu bolniku bodo posvetili večjo skrb. To bodo hude zadrege za vsakega zdravnika. Obremenjeni bodo seveda tudi bolniki, a ti so bili v preteklosti že velikokrat prikrajšani zaradi ekonomskih omejitev, ne zdravniških. Na primer leta 2001 in 2002, ko sem bil predstojnik Centra za intenzivno medicino v UKC Ljubljana, so se pojavljale zahteve v lekarni, da nam ne izdajo nujno potrebnih zdravil, infuzij, ker smo že prekoračili t.i. leni plan. To je bila seveda bizarna zahteva, saj smo na našem oddelku zdravili najtežje in življenjsko ogrožene bolnike. Tako da smo bili že tedaj izpostavljeni najbolj grobim etično problematičnim napadom," pravi Horvat.

Horvat o bizarnosti zahtev javnosti

Če se bo napoved zdravnikov, da ne bodo več delali preko polnega delovnega časa, uresniči, bodo po mnenju Horvata hudi zapleti, saj "je težko pričakovati, da jih ne bi bilo pri tako hudi omejitvi delovnega časa". "Je pa bizarno. Javnost je zahtevala zmanjševanje nadurnega dela zdravnikov. Zdaj, ko so se zdravniki temu odpovedali, pa je skoraj ista javnost zaprepadena," nastalo situacijo komentira Horvat.

Na vprašanje, ali bodo po njegovem mnenju zdravniki dejansko začeli delati le 40 ur tedensko in kako bo to šlo skupaj z njihovimi etičnimi zavezami, Horvat odgovarja, da ima zdravnik neprestane etične dileme.

Zdravniki so bili vedno nad politiko

Namigovanja nekaterih, da za sedanjo akcijo zdravnikov stoji politika oz. da je izbrani čas akcije povezan z volitvami, Horvat zavrača. "Zdravniki so bili vedno nad politiko, ravno to je mogoče moteče. Da bi se zdravniki odločali za kakršno koli akcijo iz političnih razlogov je popolnoma neverjetno," je prepričan član komisije za medicinsko etiko.

Na vprašanje, kje je izvirni greh, ki je pripeljal do sedanje situacije, Horvat odgovarja, da sam že nekaj časa razmišlja o tem vprašanju, a težko najde odgovor. "Možne so mnoge, tudi bizarne razlage. Mogoče gre tudi za napad na intelektualno neodvisno skupino, ki ni podvržena dnevni politiki," meni Horvat.

Vlada je stopila v zelo nevarno območje

Vlada je stopila v zelo nevarno območje, pa Horvat odgovarja na vprašanje, ali je po njegovem mnenju še mogoče rešiti spor pred 1. septembrom in tako preprečiti skrčeno delo zdravnikov. "Zdravniki vidijo, da se na vseh področjih porablja ogromno denarja, na primer proračun za avtoceste se je prekoračil za milijarde, v zdravstvu pa za 12 milijonov evrov vlada tvega zdravje bolnikov in stabilnost zdravstvenega sistema," izpostavlja Horvat.

Izpostavlja tudi dejstvo, da mnoga podjetja za svoje zaposlene dolgo niso plačevala prispevkov za zdravstvo in pokojnino, država pa šele zdaj ugotavlja, da je to pravzaprav kaznivo dejanje. "Zdravstvenega denarja manj prav zaradi tega razloga, pa se zadevo zdaj rešuje z zmanjševanjem plačila zdravnikom. To je odraz kroničnega podcenjevanja zdravnikov," je prepričan član komisije za medicinsko etiko. "Varčevati na nekom, ki veliko in odgovorno dela, in je ves čas pod nevarnostjo obtožb, je tvegano," še opozarja.