Odlično gradivo leto dni v predalu
"Eden boljših strokovnih predlogov, kar sem jih prebral v zadnjih desetih letih," kot je minister za zdravje Dorijan Marušič ocenil opravljeno delo, je kar 11 mesecev ležal v predalu na ministrstvu za zdravje. Tokrat ni prvič, da je stroka opravila svoje delo, politika pa ni ukrepala. Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in perinatologijo, ki ga je takrat vodila Meden-Vrtovčeva, je namreč že leta 2003 predstavil oceno položaja in sprejel smernice za razvoj slovenske ginekologije in porodništva. Že takrat so ugotovili, sedaj pa so se njihove ugotovitve samo še potrdile, da imajo manjši ginekološki porodniški oddelki premalo primerov za obvladanje patologije, aparature in osebje pa ostajajo neizkoriščeni. Podatki še vedno kažejo na to, da v manjših porodnišnicah po 50 dni zapored ne opravijo nobenega carskega reza in da so po leto dni brez poroda dvojčkov. V nekaterih bolnišnicah so brez poroda celo po nekaj dni. Že leta 2003 so zato predlagali združevanje majhnih porodnišnic, a v sedmih letih, po štirih ministrih za zdravje, smo spet na začetku.
"Ali Slovenija potrebuje 14 porodnišnic in ali je njihov obstoj strokovno in ekonomsko upravičen; če ni, pa je vprašanje, v kakšno reorganizacijo lahko gremo, da bodo porodnišnice predvsem bolj varne," sta bili po besedah Meden-Vrtovčeve temeljni vprašanji, ki si ju je zastavila delovna skupina.
Enotnega stališča o oceni velikosti porodnišnic ni, v evropskem merilu pa med manjše sodijo tiste z manj kot 500, velike pa tiste z več kot 2000 porodi na leto. "Porodnišnica na sekundarnem nivoju naj bi mela najmanj 1000, optimalno pa od 1500 do 1700 porodov na leto, kar pomeni povprečno 3 porode na dan, v najboljšem primeru pa 4 do 5 porodov in dva do tri carske reze na teden. Ob takih parametrih bi lahko zagotavljali strokovnost, izkušenost, varnost porodnic in možnost učenja," je prepričana Meden-Vrtovčeva.
Povprečno letno število porodov pa kaže, da je v nekaterih naših porodnišnicah slika povsem drugačna, kot bi si jo želeli. Štiri porodnišnice (Brežice 1,08, Trbovlje 1,4, Jesenice 1,7, Koper 1,9) imajo povprečno manj kot dva poroda na dan. Kritične meje treh porodov na dan ne dosegajo porodnišnice v Novi Gorici (2), Murski Soboti (2,1), Slovenj Gradcu (2,3) in Ptuju (2,4). V Novem mestu imajo povprečno tri porode na dan. Od 3 do 6 porodov dnevno imajo v Kranju (3,69), Postojni (4), Mariboru (5,1) in Celju (5,5), v ljubljanski porodnišnici pa so daleč od omenjenih številk, saj imajo dnevno 16 ali 17 porodov.
"Reinženiring porodnišnic"
"Seveda je prednost majhnih porodnišnic v tem, da lahko nudijo bolj domače okolje in se osebje zaradi manjših obremenitev lažje posveča varovankam, vendar ne smemo pozabiti na slabosti. Te se pokažejo pri večjih zapletih v nosečnosti ali pri porodu, ki so pogosto nepravilno ocenjeni predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj," opozarja Meden-Vrtovčeva. Njene ugotovitve je dodatno podprl mag. Tit Albreht s podatkom iz Nemčije, kjer so ugotovili, da je v porodnišnicah s 500 ali manj porodi na leto več zapletov in več smrti novorojenčkov kot v večjih porodnišnicah, zato so po njegovem prepričanju upravičeni vsi argumenti za prestrukturiranje manjših enot pri nas.
Ob vsem tem pa je težko organizirati tudi dežurno ginekološko- porodniško službo, ki za zdaj še omogoča kakovostno oskrbo ginekoloških bolnic, nosečnic in porodnic, je pa vprašanje časa, do kdaj bo to še mogoče. Kot je izpostavila Meden-Vrtovčeva, se zadnjih 15 let soočajo s pomanjkanjem osebja, pa tudi s precej neugodno starostno strukturo ginekologov porodničarjev. Delovna skupina, podobno kot lani razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo, vidi možno rešitev v tem, da bi se v dežurno službo v bolnišnicah vključili tudi ginekologi s primarne ravni. Teh je 105 (bolnišničnih je 160), a praviloma ne sodelujejo v dežurstvih. V okoljih, kjer v popoldanskem in nočnem času ni veliko porodov in potreb po ginekoloških posegih, pa bi lahko združili po dve manjši ginekološko- porodniški enoti v eno in tako zmanjšali število dežurnih ekip.
Po mnenju delovne skupine bi združevanje majhnih porodnišnic bistveno racionaliziralo kadrovske kapacitete in uporabo opreme. Če ženske ne bi več rojevale v Brežicah, bi se število porodov v Celju in Ljubljani povečalo za 2 odstotka, v Novem mestu pa za 19,5 odstotka. Če ženske ne bi več rojevale na Jesenicah, bi imeli v Kranju 14,5, v Ljubljani pa 4,2 odstotka več porodov. Če pa na primer ne bi več rojevale v Kranju, bi se število porodov na Jesenicah povečalo za 28,9, v Ljubljani za 19,1, v Postojni pa za 4,1 odstotka. V Celju bi se, če ženske ne bi več rojevale v Trbovljah, število porodov povečalo za 6,7, v Ljubljani pa za 5,6 odstotka. Meden-Vrtovčeva je ob teh projekcijah posebej poudarila, da ne gre za ukinjanje porodnišnic, temveč za združevanje osebja in aparatur, za racionalnejšo porabo denarja ter seveda za varnost nosečnic, porodnic in novorojenčkov.
Kaj bo z "reinženiringom porodnišnic", kot je to poimenoval Marušič, naredil tokratni minister za zdravje, še ni jasno. Za zdaj je delovno skupino prosil, naj nadaljuje svoje delo in pripravi še analizo delovanja primarne ravni ter nakaže možne sinergije med njo in bolnišničnimi ginekologi.
