Peklenski stroji Ire, skriti v avtomobilih, parkiranih v severnoirski vasi Claudy blizu Londonderryja, so 31. julija 1972 sredi dneva ubili devet in ranili 30 ljudi. Med umrlimi so bili trije otroci. Nihče ni bil obtožen za te napade, Ira pa je takrat zanikala odgovornost. V včeraj objavljenem poročilu je severnoirski policijski ombudsman Al Hutchinson, ki je šele leta 2002 začel preiskovati preiskavo teh napadov, zapisal, da je bila policija že leta 1972 prepričana, da je bil katoliški duhovnik James Chesney eden izmed Irinih komandantov in da je bil neposredni organizator bombnih napadov v Claudyju.
Kupčija policije, cerkve in države
Ugotovil je tudi, da so se policija, katoliška cerkev in država na pogovorih na zelo visoki ravni dogovorile, da bodo prikrile duhovnikovo vlogo v napadih in ga iz Severne Irske premestile v Republiko Irsko. Minister sedanje koalicijske vlade za Severno Irsko Owen Paterson je dejal, da vlada "globoko obžaluje, ker Chesneyjeve vloge v napadih niso primerno preiskali", dodal pa je, da "seveda razume, da so vsi tisti, ki so takrat sodelovali v boju proti terorizmu, sprejemali odločitve v izjemnih okoliščinah in pod skrajnim pritiskom". Današnji vrh severnoirske cerkve je sporočil, da sprejema ugotovitve poročila o tem "strahotnem zločinu", pa tudi, da je "vpletenost katoliškega duhovnika šokantna". V poročilu je rečeno, da so detektivi že v policijski preiskavi leta 1972 Chesneyja, ki je bil župnik v sosednji vasi Bellaghy, sumili, da je bil Irin "direktor za vojaške operacije v južnem Derryju in tako neposredno odgovoren za bombne napade v Claudyju in druge teroristične napade". Kljub dokazom in obveščevalnim podatkom niso ukrenili nič, saj so jim policijski šefi preprečili celo to, da bi duhovnika zaslišali. Preiskovalni detektivi so hoteli duhovnika celo aretirati že popoldne po napadih, pa jim tega ni dovolil pomočnik policijskega šefa, ki jim je zagotovil, da bo osebno prevzel preiskavo.
Strah pred državljansko vojno
Policijski vrh in ministri so se bali, da bi aretacija katoliškega duhovnika v času, ko je Severna Irska doživljala vrsto sektaških pobojev in bila na robu državljanske vojne med manjšinsko katoliško in večinsko protestantsko skupnostjo, še bolj "destabilizirala nestabilno Severno Irsko". Policijski ombudsman, ki je preiskoval 38 let stare napade, je videl pismo severnoirskega policijskega vodstva, napisano 30. novembra 1972, v katerem ta "razmišlja o tem, s kakšnimi ukrepi naj bi onesposobilo nevarnega duhovnika Chesneyja" in predlaga "dogovor s kardinalom ali škofi". Pisalo ga je ministru za Severno Irsko v Londonu Willieju Whitelawu, ki mu je teden dni kasneje odpisal, da se je srečal z vodjo katoliške cerkve na Irskem, kardinalom Conwayjem. "Kardinal mi je dejal, da ve, da je ta duhovnik zelo slab človek in da bo premislil, kaj lahko naredi. Omenil je možnost prestavitve v Donegal (v Republiki Irski)." Severnoirski policijski vrh, vključno z najvišjim policijskim šefom, sirom Grahamom Shillingtonom, je njuno dopisovanje takrat komentiral: "Raje bi videl, da bi ga premestili v Tipperary (Donegal je kraj, ki je takoj na drugi strani meje, medtem ko je Tipperary 320 kilometrov južno od meje med Severno Irsko in Republiko Irsko).
Vsi vpleteni so že pokojni
Cerkveni dokumenti potrjujejo to dogovarjanje na zelo visoki ravni. Kardinal Conway je v svojem dnevniku 5. decembra 1972 napisal, da je imel "precej neprijeten pogovor o C. (Chesneyju) na štiri oči z državnim ministrom". Chesneyju so cerkveni šefi, ki jim je ta zanikal vpletenost v bombne napade v Claudyju, na začetku leta 1973 ukazali, naj gre na bolniški dopust, leto kasneje pa so ga premestili v Donegal, kjer je umrl 17 let kasneje - leta 1980. Vse vodilne osebnosti, vpletene v to kupčijo policije, cerkve in države, so prav tako umrle. Policijski ombudsman poudarja, da ni dokazov o obstoju obveščevalnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko preprečili te napade.
