Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe napoveduje, da bo v primeru sprejetja zakona o medijih vrnil državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki ga je konec julija prejel ob svoji 80-letnici za prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe in pomemben delež pri razvoju slovenske glasbene kulture.
Skladatelj meni, da bomo v primeru sprejetja omenjenega zakona oziroma določila "na poti zelo hitre izgube slovenske identitete". Dodal je še, kot piše Delo v ponedeljkovi številki, da je že sedanje določilo, da morajo nacionalne radijske postaje predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, komercialne pa le najmanj 20 odstotkov, "malce žaljivo do slovenskih avtorjev in slovenske glasbe nasploh".
Glasbenik in predsednik združenja Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin pa je za časnik Večer dejal, da so kvote regulativa in da bi se brez takšnih določil iz radijskega programa izbrisala izobraževalna nota. Po njegovem publiki "ni dovolj emitirati le tistega, kar je všečno, temveč tudi informirati, izobraževati". Opozarja, da je tovrstna regulativa po svetu nekaj običajnega in da so težave z izpolnjevanjem dosedanjih kvot nastale predvsem zato, ker radijske postaje niso gradile lastnega arhiva.
Po drugi strani pa spremembe zagovarja predsednik upravnega odbora in izvršni direktor mreže Infonet Leo Oblak, ki trdi, da je preprosto premalo dobre slovenske glasbe, ker je "slovenska produkcija v ustvarjalni krizi" in ne ponuja ničesar novega, kot dokaz pa ponuja letošnjo Emo.
Oblak trdi tudi, navaja Večer, da so nekatere radijske postaje v Sloveniji naredile raziskave in ugotovile, da "poslušalci ocenijo z oceno odlično ali prav dobro le okoli štiri do osem odstotkov slovenske glasbe". Tako meni, da bo, če bo zakon radijske postaje prisilil, da bodo predvajale tudi pesmi, ki ljudem niso všeč, "to zelo slaba usluga slovenski glasbi".
