Bradburyjeva znanstveno-fantastična fantazija so tudi Marsove kronike. Obe omenjeni knjigi sta prevedeni tudi v slovenščino. Delovni pisatelj je v dolgih letih objavil okoli 500 kratkih zgodb, pesmi, romanov, gledaliških iger, scenarijev za film in televizijo. Kritiki mu pojejo hvalnice predvsem kot mojstru natančnega opazovanja in nadarjenemu jezikovnemu virtuozu, ki preseneča z novimi, še neuporabljenimi podobami.
Njegov razburljivi roman Fahrenheit 451 je leta 1966 v filmski medij prenesel francoski režiser Francois Truffaut, v glavnih vlogah sta zaigrala Oskar Werner in Julie Christie. Bradbury je v knjigi popisal represivno družbo, v kateri so knjige prepovedane. Naslov meri na temperaturo, pri kateri se papir sam vname.
Mnogi razlagalci so v tem delu videli napad na gonjo proti komunistom v ZDA pod taktirko Josepha McCarthyja. Roman so prevedli v številne jezike, pisatelj je postal široko znan.
Bradbury se zato ni pustil šaliti na svoj račun, ko je Michael Moore pozneje večkrat nagrajeni dokumentarec o terorističnih napadih 11. septembra leta 2001 naslovil Fahrenheit 9/11. "Michael Moore je bedast podlež. Tako ga vsaj vidim jaz. Ukradel je moj naslov in spremenil številke, ne da bi me vprašal za dovoljenje," se je brez ovinkov jezil Bradbury.
Visoko cenjene Pulitzerjeve nagrade Bradbury doslej sicer še ni dobil, so mu pa žiranti za to nagrado leta 2007 izkazali posebno čast, ko so pohvalili njegovo "produktivno in vplivno kariero".
Kadar ravno ne zbira prispevkov za knjižnice, ki jih srčno podpira, Bradbury piše doma v Los Angelesu, še vedno po nekaj ur na dan, je zapisal New York Times. Najrajši prebira dela Georgea Bernarda Shawa, sprejema goste ali gleda filme na ogromnem zaslonu, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
