Plače poklicev javnega sektorja, ki skrbijo za varnost v državi, so zelo različne. Višina plače zaposlenih v vsaj treh dejavnostih, katerih plače so navedene v nadaljevanju, pa je v veliki meri odvisna tudi od časa zaposlitve in od napredovanj.

Policist kandidat je tako razvrščen v 15. plačni razred in prejema 772 evrov bruto plače. Policist začetnik je že uvrščen v 21. oz. izhodiščni plačni razred in prejema 1237 evrov bruto plače. Policistu s šestimi leti delovne dobe plača naraste na 1333 evrov, po desetih letih pa imajo policisti 1414 evrov bruto plače, so za STA pojasnili na Generalni policijski upravi.

Mesečna plača vojaka odvisna od čina

V precej več plačnih razredov se plače delijo v Slovenski vojski, kjer je mesečna plača odvisna od čina. Na ministrstvu za obrambo so za STA pojasnili, da vojaki prejemajo med 1003 in 1173 evrov bruto plače. Podčastniki dobivajo med 1173 in 2032 evrov bruto plače, pri čemer najnižjo prejema vodnik, najvišjo pa višji štabni praporščak.

Plača častnikov se začne pri 1428 evrih bruto plače za poročnika, najvišja plača pa je predvidena za generalpodpolkovnika, in sicer 3253 evrov (50. plačni razred). Načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner ima denimo čin generalmajorja in, sodeč po seznamu ministrstva, prejema 2892 evrov bruto plače. Vojaški uslužbenci pa prejemajo med 1003 in 2571 evrov bruto plače.

Pravosodni policisti oz. pazniki v zaporih, večina jih ima 5. stopnjo izobrazbe, mesečno prejmejo nekaj čez 1000 evrov bruto plače. Paznik I ima osnovno plačo 1121 evrov, paznik II 1078 evrov in paznik III 1036 evrov.

Kaže, da bodo plače v omenjenih treh dejavnostih nominalno ostale enake vsaj še dve leti. Vlada je namreč julija pripravila aneks h kolektivni pogodbi, s katerim želi zamrzniti plače v javnem sektorju. Aneks predvideva dvoletno zamrznitev napredovanj v javnem sektorju in neizplačevanje redne delovne uspešnosti, omejena pa bi bila tudi višina izplačila povečanega obsega dela.

Vlada sindikatom naroča, naj se do predloga opredelijo do 28. avgusta

V letu 2011 tudi ne bi bilo splošne uskladitve plač. Regres za letni dopust pa bi se v prihodnjih dveh letih izplačal v višini 692 evrov, tako kot leta 2010.

Vladna stran sicer 29 reprezentativnim sindikatom sporoča, naj se do predloga opredelijo do 28. avgusta, v vsakem primeru pa namerava predlagano ureditev uveljaviti, če ne drugače, z interventnim zakonom. Ker je poleg večine preostalih sindikatov tudi za Policijski sindikat Slovenije (PSS) in za Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) že jasno, da je ne bosta podpisala, bo vladi verjetno ostala le še možnost enostranske uveljavitve zakona.

To pa po vse številčnejših napovedih že pomeni možnost stavke. Med omenjenimi sindikati so možnost takšnega ukrepa napovedali v PSS in v Sindikatu carinikov Slovenije, da bi pri njej po svojih zakonsko dopustnih možnostih sodelovali, pa so zagotovili tudi v Sindikatu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).

"Ukrepi povzročili še doddatno zniževanje že tako prenizkih plač"

V PSS so se za zavrnitev aneksa in dogovora odločili, ker po njihovem obstaja bojazen, "da bodo ukrepi povzročili še dodatno zniževanje že tako prenizkih plač". Podpredsednik sindikata Radivoj Uroševič je po seji sveta sindikata med drugim napovedal, da bodo sklicali stavkovni odbor, če do konca meseca ne bodo videli možnosti usklajevanja.

Sekretar SMO Marjan Lah je za STA pisno pojasnil, da aneksa in dogovora ne nameravajo podpreti, ker poleg ostalih zahtev zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer z usklajevanjem plač na sedanji ravni.

Predsednik Sindikata Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk pa je po petkovih pogovorih s premierom Pahorjem in ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs dejal, da bo vlada odločitev o zamrznitvi plač v javnem sektorju najverjetneje sprejela enostransko. Pazniki sicer sami ne morejo stavkati, lahko pa se stavki, ki bi po besedah Verka utegnila imeti "zelo neželene posledice", s še dopustnimi zakonskimi ukrepi pridružijo.

Kresalova podpira policiste

Pred tedni je policiste v njihovih prizadevanjih v pismu ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs podprla tudi notranja ministrica Katarina Kresal. Zavzela se je zlasti proti nižanju plač, a ji je Pavlinič Krebsova odgovorila, da ne gre za nižanje, pač pa za zamrznitev plač.

Poleg ministrice Kresalove potemtakem dogovoru o zamrznitvi plač nista izrecno nasprotovala niti ministrica za obrambo Ljubica Jelušič niti pravosodni minister Aleš Zalar, pod čigar resor sodi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

So pa na ministrstvu za obrambo za STA pojasnili, da sicer razumejo težave v javnem sektorju zaradi velike mase za osebne prejemke. Opozarjajo pa, da bi morebitne dodatne spremembe, povezane z znižanjem stroškov za osebje, "pomenile porušenje sorazmerja med vojaki in drugimi zaposlenimi v javnem sektorju ter poslabšanje njihovega življenjskega standarda na nesprejemljivo raven".

Na URSIKS medtem priznavajo, da so varčevalni ukrepi v položaju, v katerem se je znašla Slovenija, potrebni. Vendar pa poudarjajo, da "morajo biti čim bolj usklajeni s socialnimi partnerji".

Premier Pahor in ministrica Pavlinič Krebsova sta se sicer v petek sešla s predstavniki policijskega in carinskega sindikata ter sindikata URSIKS, vendar pa sogovorniki bistvenega napredka niso dosegli.