Andreja Valič, direktorica študijskega centra, ki ga je aprila 2008 ustanovila vlada, je ob napovedi prireditve povedala, da so v Štanjel povabili tudi predstavnike državnega vrha. Predsednik republike Danilo Türk se je zaradi drugih obveznosti opravičil, sporočil pa je, da "obsoja vse totalitarne in avtoritarne režime", pri tem pa poudaril, "da v naši družbi že obstaja širok konsenz, da je treba povedati vso resnico o naši bližnji preteklosti in popraviti vse pretekle krivice, ki jih je mogoče popraviti." Prav tako se je opravičil predsednik državnega zbora Pavel Gantar, iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja pa dokončnega odgovora o morebitni udeležbi včeraj do zaključka redakcije ni uspelo dobiti.

Zapleteno dopisovanje z DZ

"Spominski dogodek v Štanjelu smo začeli načrtovati spomladi in razmišljali smo o tem, da bi k organizaciji povabili tudi državo," je povedala Valičeva. "Konec junija smo državni vrh o tem obvestili. Pri tem smo se oprli na resolucijo evropskega parlamenta in na letošnji poziv skupine evropskih parlamentarcev parlamentom članic EU, naj 23. avgust obeležijo na državni ravni. Predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju smo poslali povabilo k soorganizaciji, v vednost pa smo ga poslali tudi predsedniku republike in predsedniku vlade. Iz parlamenta so nam sporočili, da finančno in z osebno udeležbo ne morejo sodelovati, vendar jih je zanimalo, če predlagamo še drugačno vrsto sodelovanja. Predlagali smo, naj pošljejo pozdravno pismo ali pozdravni nagovor, vendar odziva na to ni bilo, dobili pa smo Gantarjevo opravičilo, da ga zaradi zadržanosti ne bo," je povedala Valičeva.

Kdo podpira resolucijo?

Pavel Gantar je na naše vprašanje, kako je potekalo dogovarjanje o (so)udeležbi na slovesnosti, odgovoril, da aktivnosti študijskega centra na pozna dovolj dobro in da s pobudo za morebitno soorganizacijo prireditve ni seznanjen. Dejal je, da 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarizmov in odločitev evropskega parlamenta sicer spoštuje. "Če bi imeli v ponedeljek v parlamentu sejo, bi imel ob tej priložnosti nagovor, namesto tega pa bom tedaj na svoji spletni strani objavil zapis na to temo. Zavedati pa se moramo, da je bila resolucija evropskega parlamenta v veliki meri napisana s strani baltskih držav, za katere je bil pakt Molotov-Ribbentrop bistveno bolj usoden problem kot za nas. Pomenil je pravzaprav sovjetsko okupacijo, za nas pa so bili bolj pomembni dogodki v vojni ali pred vojno," je povedal Gantar, ki pravi, da ima resolucija "politični in drugačen kontekst".

Kot je znano, slovenski parlament med lanskim dolgotrajnim odločanjem resolucije ni podprl, je pa - ob obstrukciji opozicijskih strank SDS in SLS, ki sta zahtevali podporo resoluciji - z enim glasom večine sprejel deklaracijo o seznanitvi z resolucijo. V javni debati, ki se je ob tem razvila, se je kot ključno izpostavilo vprašanje, ali je mogoče na enak način in v isti sapi obsoditi zločine vseh totalitarnih režimov, ki so razdejali Evropo v 20. stoletju, četudi so se konteksti zločinov ter vzročno-posledične zveze zgodovinsko in politično močno razlikovali. "Državni zbor s seznanitvijo z resolucijo (evropskega parlamenta) izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov in hkrati poudarja, da je v svojem delovanju po letu 1990 Republika Slovenija storila že veliko za to, da se popravijo krivice, ki so bile državljankam in državljanom Slovenije storjene v obdobju od leta 1945 do leta 1990," je v deklaraciji, ki se sicer osredotoča na razpravo o zločinih, storjenih po letu 1945, zapisal državni zbor. STA je sicer poročala, da se bo prireditve udeležila obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Na prireditvi bodo po nagovoru Borisa Pahorja predvajali dokumentarni film Sonja, ki je nastal v slovenskem programu tržaškega studia RAI in ki govori o trpljenju Slovencev pod fašizmom. Po poročanju STA je ob prihajajočem dnevu spomina programska vodja na inštitutu dr. Jožeta Pučnika Mateja Jančar predstavila tudi knjigo Poročilo o pobojih. Ta predstavlja "vmesno poročilo" Pučnikove komisije, ki je delovala med letoma 1993 in 1996 in je raziskovala povojne poboje.