Na začetku sojenja maja lani je za svoj propad sicer krivil predvsem dejstvo, da ni dobil povrnjenega preplačanega davka na dodano vrednost, zdaj pa je dopolnil svoj zagovor in okrivil še NLB Lizing. Po njegovem prepričanju ta ni pravilno knjižil (ne)plačanih obveznosti podjetja Avto moto Černe, nato pa je neupravičeno sklepal, da je Černetova družba kršila pogodbene obveznosti.
Očitki o napačnem knjiženju
Med Černetovimi oškodovanci so številne gospodarske družbe in posamezniki. Obtoženi je na prvih glavnih obravnaval podrobno opisal, kako je avgusta 2007 začel podnajeme vozil, s čimer je prišlo do preplačila DDV. Ko podjetje prvič ni dobilo vrnjenega preveč plačanega DDV, se je izkazalo, da je pod drobnogledom davčnega inšpektorja. Opravljena sta bila dva davčna nadzora, a ker niso našli nobenih nepravilnosti, so jim preplačani DDV za to obdobje vrnili.
Ko je nato sledil nov davčni pregled, je Černe pričakoval, da bo tudi v tem primeru tako. A ni bilo. Davčni pregled se je vlekel, inšpektor pa ga je širil še za nazaj. Za obdobje devetih mesecev se je tako nabralo za 900.000 evrov preveč plačanega DDV, odločbe o začasnem zavarovanju pa ni bilo, niti ničesar drugega, na kar bi se lahko pritožili. Ko so končno dobili odločbo o začasnem zavarovanju terjatve, so se pritožili, šele maja lani pa so dobili odločbo, da sta bila sklepa o zavarovanju nezakonita. Černe je ta denar vseskozi pričakoval, ker pa ga ni dobil, je podjetje propadlo.
Obtoženi je zdaj še dodal, da je analiziral podatke NLB Lizinga in ugotovil, da je ta z njegovo družbo neupravičeno prekinil lizinške pogodbe. NLB Lizing je trdil, da zaradi neplačevanja obveznosti, obtoženi pa pravi, da je bilo takšnih pogodb, kjer ne bi plačali dveh obrokov ali več, le nekaj. "Naredili so nekaj usodnih napak v knjiženju. O natančnosti podatkov o višini našega dolga sem večkrat podvomil, a so mi njihovi komercialisti zagotavljali, da je vse prav. Po mojem mnenju so bile skoraj vse pogodbe neupravičeno razveljavljene," je zatrdil Černe, ki ga na sodišču zastopa zagovornik Tomaž Lepša. Kako je z obveznostmi njegove družbe do NLB Lizinga, bo sodišče še natančno preverilo, saj so od lizinške hiše pred kratkim dobili podrobno dokumentacijo. Preučiti pa bodo morali tudi še izvedensko mnenje s področja davčne stroke, ki ga je izdelala Jelena Marinko.
Stanovanje je bilo pravzaprav posojilo
Černe, ki je znova poudaril, da ni imel nobenega goljufivega namena ("poslovali smo na veliko in pri tem je prišlo tudi do kakšne napake, a takoj, ko smo jo opazili, smo jo popravili"), se je razgovoril tudi o očitku tožilstva, da je z zunajzakonsko partnerko Gabi Čimžar ogoljufal družinsko prijateljico Janjo P. Ta je paru prodala stanovanje - menda naj bi ji zanj Černe v mesecu dni plačal 155.0000 evrov, a je do zdaj dobila le nekaj tisočakov. Stanovanje sta obtoženca takoj po nakupu zastavila dvema upnikoma.
Černe je zdaj pojasnil, da sta z Janjo P. pravzaprav sklenila posojilno pogodbo, namesto gotovine pa mu je izročila stanovanje. Dogovorjeno je bilo, da ji plačuje 3000 evrov na mesec na račun obresti (izplačal ji je 14 tisočakov), po petih letih pa izplača še 150.000 evrov glavnice. Ob tem bi prijatelju na račun provizije pri tem poslu plačeval še leto dni po 750 evrov na mesec. V petih letih bi torej za 155.000 evrov vredno stanovanje plačal 339.000 evrov. Na vprašanje tožilke, ali se mu to zdi normalno, je odvrnil, da takšna pogodba zanj ni bila slaba in da bi tudi v primeru bančnega posojila moral vrniti 250 do 260 tisočakov. V tem primeru bi moral imeti tudi 50.000 evrov svojega denarja, ki bi bil v tem času blokiran in "od njega ne bi bi imel nič". "Gotovine pa nisem imel, saj sem z malo svojega denarja v svojem podjetju ustvarjal velik donos," je povedal obtoženi.
