Največjo gospodarsko škodo so lani povzročile utaje davkov (88,9 milijona evrov), slabih 60 milijonov evrov pa zlorabe položaja. Kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, teh je bilo 9259, so porasla za četrtino, pri čemer je izstopal zlasti porast tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, in sicer z 18 na kar 231. Policija je obravnavala 413 kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala, kar je za 22,5 odstotka več kot leta 2008. Obseg splošne kriminalitete se je povečal za 5 odstotkov, mladoletniška kriminaliteta pa se je zmanjšala za 1,5 odstotka.

Kazniva dejanja zoper življenje in telo, bilo jih je nekaj več kot 2400, so sicer porasla le za 0,7 odstotka, pri čemer se je število ubojev zmanjšalo s 6 na 4, število umorov pa povečalo s 5 na 9. Policija je obravnavala 79 posilstev (skoraj 40 odstotkov več kot leta 2008) in 199 spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, ali za četrtino več kot leto prej. Skoraj neverjeten je porast nasilja v družini, ki se je povečal s 120 na skoraj 2500 obravnavanih primerov. Povečanje števila kaznivih dejanj je bilo po oceni policije posledica sprememb zakonodaje in pogostejšega prijavljanja kaznivih dejanj.

Število ropov se je povečalo za četrtino, za 28 odstotkov več je bilo požigov, za dobrih 11 odstotkov pa je poraslo število klasičnih goljufij. Pri gospodarskem kriminalu so najbolj, za več kot 100 odstotkov, porasle poneverbe in zlorabe položaja, za petino pa tudi poslovne goljufije. Računalniška kriminaliteta je upadla za več kot 60 odstotkov, medtem ko se je za tretjino povečala zloraba prepovedanih drog. Skoraj polovica vseh kaznivih dejanj je bila storjena na območju ljubljanske policijske uprave.

Policija je zaradi kaznivih dejanj, preprečitve nadaljevanja prekrškov ali iz drugih razlogov pridržala 17.529 oseb ali približno 15 odstotkov več kot leta 2008 ter vložila 67.426 kazenskih ovadb, kar je za 4 odstotke več kot leto prej. Med ovadenimi je bilo 86 odstotkov moških, 87 odstotkov storilcev pa je imelo slovensko državljanstvo. Čeprav je bila med ovadenimi več kot polovica starih od 21 do 40 let, je bil največji, kar 16-odstotni porast, zabeležen med osebami, starejšimi od 50 let; teh je sicer med ovadenimi okoli 15 odstotkov. Policija je ovadila tudi 388 pravnih oseb ali polovico več kot leta 2008.

Lani so na okrožnih in okrajnih sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.705 polnoletnih in 737 mladoletnih oseb. Obsodili so 8035 polnoletnih oseb, 418 mladoletnikom pa so izrekli vzgojni ukrep ali kazen. Tako kot zadnja leta so bili med storilci kaznivih dejanj najštevilnejši tisti, ki so zagrešili kazniva dejanja zoper premoženje, zoper javni red in mir oziroma zoper življenje in telo. Približno četrtina polnoletnih storilcev kaznivih dejanj je bila obsojena zaradi tatvine, vsak deseti pa zaradi goljufije. Mladoletnim storilcem je bila skoraj polovica varnostnih ukrepov ali kazni izrečena zaradi tatvine, nekaj manj kot 10 odstotkov pa zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. Na zaporno kazen je bilo obsojenih 7516 oseb, pri čemer pa je bila kazen v kar 85 odstotkih primerov le pogojna.  Denarna kazen je bila izrečena v 376 primerih.

Pravne osebe so bile v obdobju od leta 2003 do leta 2009 na okrožnih državnih tožilstvih največkrat ovadene za kazniva dejanja poslovne goljufije, zatajitve finančnih obveznosti, goljufije, kršitev temeljnih pravic delavcev ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Število pravnih oseb, ovadenih za kaznivo dejanje poslovne goljufije, se je od leta 2003 povečalo za kar šestkrat, medtem ko je po drugi strani močno upadlo oderuštvo: s 101 na 6 pravnih oseb. Okrožna državna tožilstva so v zadnjih sedmih letih zavrgla kar 70 odstotkov ovadb, obtožni predlog pa je bil vložen le zoper 15 odstotkov ovadenih pravnih oseb. Nadaljnji osip se je nadaljeval na sodiščih, kjer je bila za odgovorno spoznana le desetina vseh obtoženih pravnih oseb. V slabi tretjini primerov je bil postopek na sodišču ustavljen, v dobri četrtini primerov pa so bile pravne osebe oproščene obtožbe. Polovica vseh obravnav na sodiščih se je končala z zavrnitvijo obtožnice ali zavržbo obtožnega akta.

Pilotna anketa o žrtvah kriminala, ki jo je izvedel Statistični urad RS, kaže, da so v zadnjem desetletju porasle vse oblike kriminala; najbolj sta se povečala delež oseb, ki so bile žrtve vandalskega napada na vozilo, in delež žrtev tatvin koles, saj se je število teh dejanj kar podvojilo. Med žrtvami so bili v Ljubljani z delom policije najbolj zadovoljni tisti, ki so prijavili tatvino vozila ali vandalski napad na vozilo, najbolj nezadovoljni pa tisti, ki so doživeli tatvino kolesa, in tisti, ki so bili oropani.

Po občutku varnosti meščanov se Ljubljana in Maribor ne razlikujeta. V Ljubljani se, ko se stemni, v svojem okolišu počuti varne 90 odstotkov, v Mariboru pa 89 odstotkov prebivalcev. Anketirane v Ljubljani in v Mariboru je najbolj skrbelo, da bi neznanci fizično napadli koga iz njihove družine ali osebo, ki jim je blizu, precej zaskrbljeni pa so bili tudi zaradi tatvin, vlomov in napadov na vozila.