Da bi k sebi privabili nadarjeno mladino, zahteva kar nekaj domišljije. Nekateri jim ponujajo prakso v tujini, drugi posebne mesečne premije, prodajna veriga Lidl pa jih v svoje vrste vabi z akcijo "Azubi on tour", za katero se skriva možnost, da vajenec namesto poslovodje ves mesec vodi eno od trgovin.

Če je bilo še pred štirimi leti povsem drugače in so vajenci z lupo iskali delovna mesta, da bi se izučili, zdaj podjetja iščejo vajence, ki bi jih lahko izučili. Po navedbah nemškega združenja industrijskih in trgovinskih zbornic je lani ostalo nezasedeno vsako peto vajensko mesto; hkrati napovedujejo, da se bo v prihodnjih letih zaradi številčno šibkih generacij problem dramatično zaostril.

Treba bo znova pljuniti v roke

Nemčija ponovno potrebuje delovno silo, zdaj bo treba znova pljuniti v roke, poroča spletna stran revije Spiegel in govori o rekordu. Gospodarska kriza se je poslovila tudi od trga delovne sile, napovedujejo nemški mediji.

Še nikoli od združitve Nemčij ni bilo število zaposlenih tako visoko kot zdaj: zvezni statistični urad je prejšnji teden objavil, da je bilo v drugem četrtletju v Nemčiji zaposlenih 40,3 milijona ljudi, v zadnjem četrtletju jih je našlo delo nekaj več kot 400.000.

"Mislim, da nam bo uspelo znižati število brezposelnih in bo konec leta padlo pod tri milijone," je bil konec julija optimističen nemški minister za gospodarstvo Rainer Brüderle. Decembra lani je bilo v Nemčiji brezposelnih še skoraj 6 milijonov ljudi.

Bertelsmannov sklad napoveduje, da se bo v naslednjih desetih letih v Nemčiji odprlo 2,5 milijona novih delovnih mest. Brüderle ob tem že razmišlja o polni zaposlenosti nemškega prebivalstva, kjer bi našel službo vsak, ki bi si to želel. Napovedi gospodarskega ministra bi se uresničile, če bi stopnja brezposelnosti padla pod štiri odstotke, trenutno znaša 7,5 odstotka.

K takšnemu razvoju na trgu dela že nekaj let prispeva demografija - generacije, ki vanj vstopajo, so številčno precej šibkejše od prejšnjih. Toda glavni vzrok za ponovni optimizem na nemškem trgu dela je gospodarska rast, ki je presenetila večino politikov in strokovnjakov.

Nemčija bo stala na čelu nove industrijske revolucije, ko bo izšla iz te krize, je pred 15 meseci dejal šef Siemensa Peter Löscher. To, kar se je tedaj zdelo znanstvena fantastika, se je v zadnjem četrtletju iz njegovih ust preselilo v božja ušesa. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je nemško gospodarstvo zraslo za kar 2,2 odstotka. Kljub previdnim napovedim optimistične gospodarske rasti česa takega vsaj javno ni nihče pričakoval.

Toliko bolj je presenečenje razveselilo gospodarstvenike in politike. Gospodarski minister Brüderle je govoril o gospodarskem vzponu reda XL, celo previdna emisijska banka se je nadejala, da bo letna gospodarska rast 2010 dosegla 1,9 odstotka, strokovnjaki so še pred tednom dni napovedovali 1,4-odstotno letno rast.

"Deutschland boomt" so v četrtek nemški mediji objavili še bolj razveseljivo novico, da je Deutsche Bundesbank (Nemška zvezna banka) popravila svoje prognoze in napovedala, da bo letos nemško gospodarstvo raslo s 3-odstotno stopnjo.

Strojna industrija se utaplja v naročilih, branžno združenje VDMA je junija poročalo, da so se naročila povečala za kar 62 odstotkov. Koncerni znova služijo izjemne dobičke. Siemens je po drugem četrtletju napovedal rekordno leto, proizvajalec industrijskih plinov Linde računa, da bo letos zaslužil več kot kdajkoli prej. Indeks poslovnega razpoloženja, ki ga vsak mesec objavi Inštitut za gospodarske raziskave iz Münchna in velja kot merilo gospodarske situacije v državi, je znova na ravni iz let 2006 in 2007, v juliju pa je naredil največji skok po združitvi Nemčij.

Nemčija služi, ker Kitajci kupujejo

Ko se je nemško gospodarstvo skrčilo za pet odstotkov, mu je za vratom visel predvsem hud upad izvoza. Prav izvoz ob šibkem evru in prijazni konjunkturi v azijskih državah Nemčijo zdaj najmočneje vleče iz krize. Junija je nemška industrija dobila za 3,2 odstotka več naročil kot maja, povpraševanje v tujini je naraslo za 5,7 odstotka, doma le za 0,1 odstotka. Velik del povpraševanja prihaja iz Kitajske - Kitajci kupujejo vse, od luksuznih vozil do tekstilnih strojev.

Nemška industrija je zdaj motor gospodarskega vzpona, z izdelki visoke kvalitete je našla nišo na svetovnem trgu, je dejal Kai Karstensen, strokovnjak omenjenega inštituta. Z izjemo Finske, kjer industrija k bruto družbenemu proizvodu (BDP) prispeva 24 odstotkov, nobena od evropskih držav ne dosega tako visoke stopnje kot v Nemčiji, kjer industrija napolni 22 odstotkov BDP.

"Nemčija je zadnjih deset let izkoristila za to, da je izboljšala svojo konkurenčnost," pojasnjuje Karstensen in trdi, da Nemci žanjejo sadove uspešnih reform v preteklosti. Trg delovne sile je bil liberaliziran in po močni rasti plač v devetdesetih letih so se te v zadnjem času povišale le malenkostno.

"Sindikati so v tarifnih pogajanjih bolj pazili na ohranjanje delovnih mest kot pa na poviševanje plač," pravi Michael Grömling z Inštituta za gospodarstvo v Kölnu. Kot posledica tega so se v primerjavi z drugimi državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v nemški industriji stroški dela znižali.

Od leta 2005 do 2009 se je urna postavka zvišala le za 8 odstotkov; v ZDA se je v tem času dvignila za 10 odstotkov, v Franciji za 11 in v Italiji za 13 odstotkov. Hkrati se je močno povečala produktivnost, do leta 2007 za kar 7 odstotkov; v OECD se je v povprečju dvignila za šest odstotkov, v G7 le za pet odstotkov.

Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Nemčija po konkurenčnosti med 133 državami zaseda 7. mesto, na prvih treh mestih so Švica, ZDA in Singapur. V ocenah še posebej pohvalijo strokovno znanje v nemških podjetjih, v kategoriji "business sophistication" zaseda Nemčija na omenjeni lestvici svetovnega gospodarskega foruma drugo mesto, takoj za Japonsko.

Previdnost je mati (nemške) modrosti

Kljub razveseljivim podatkom nemški strokovnjaki opozarjajo na previdnost in trdijo, da takšna gospodarska rast ne more zdržati do konca leta. Napovedujejo, da se bo gospodarstvo v naslednjih mesecih "ohladilo", predvsem ker so se povečala konjunkturna tveganja v ZDA, na Kitajskem in v drugih evropskih državah. Na svetu ni "teflonskega gospodarstva", ki ga vsaj na dolgi rok ne bi prizadele slabe novice od drugod.

Strokovnjaki zato ne zaupajo dobrim signalom in trdijo, da svetovne gospodarske krize še ni konec. Bolj se nagibajo k mnenju, da smo znova v kritični fazi in da zaupanje naložbenikov trpi zaradi eksplozije javnih dolgov držav. Najbolj pesimistični celo svarijo pred tako imenovanim W-scenarijem ali scenarijem dvojnega dna, po katerem gospodarstvo po kratki fazi okrevanja znova začne drseti navzdol. Direktor Inštituta za makroekonomijo in raziskave konjunkture Gustav Horn je tako zahteval nov konjunkturni program, ker trenutnemu okrevanju ne zaupa dovolj.

Nemška gospodarska revija Focus je ob tem že opredelila pet največjih groženj, ki bi lahko vplivale na okrevanje svetovnega in s tem tudi nemškega gospodarstva. Kot prvo opredeli okrepljeno varčevanje držav zaradi velike zadolženosti in svari pred tem, da bi lahko države s strogimi varčevalnimi programi, ki bi jih hotele za vsako ceno uresničiti, svoja gospodarstva pognale v prepad.

Kot drugo nevarnost gospodarskemu okrevanju strokovnjaki navajajo možnost, da bi se pregrelo kitajsko gospodarstvo, ki trenutno po zaslugi konjunkturnih programov in sproščene kreditne politike spet dosega 11,9-odstotno gospodarsko ras. Tretja nevarnost je, da bi ob povečani naložbeni dejavnosti začelo zmanjkovati denarja za kredite pri bankah, ki si od krize še niso povsem opomogle. Četrta nevarnost bi bil padec dolarja, nemški izvoz namreč spodbuja tudi šibek evro.

Kot peto nevarnost pa strokovnjaki opredeljujejo upad potrošnje doma. Nemci že sicer niso ravno ekscesivni potrošniki in raje kot v potrošnjo vlagajo v nogavico. Napovedani varčevalni paket, ki ga bo imela nemška vlada na mizi jutri in v ponedeljek, njihovega zapravljanja zagotovo ne bo spodbudil. Hkrati delodajalci, ker ne zaupajo gospodarskemu vzponu, svarijo pred višanjem plač. Nekaj več nakupovalnega veselja Nemcem prinašajo le vsakodnevne novice o izjemnih zaslužkih nemških podjetij.

"Koncern Miele je v zadnjem letu zabeležil največji promet v zadnjih 111 letih," so iz družinskega podjetja v Güterslohu sporočili v četrtek popoldne.