Tudi župan Loškega Potoka Janez Novak (LDS) na jesenskih županskih volitvah ne bo kandidiral. Sam pravi, da s starostjo postaja vse bolj slep in gluh, občina, ki je v najboljših letih, pa nasprotno vse bolje vidi in sliši. Med letošnjim občinskim praznikom je tudi Vili Ducman sporočil, da se po štirih mandatih poslavlja od županovanja v občini Starše, za župansko mesto se ne bo več potegoval tudi župan Naklega Ivan Štular.

Kar nekaj županov z najdaljšim stažem pa meni, da še en mandat, torej kar dvajset let na čelu občine, nikakor ni preveč. Tako Janez Ribič še nima dovolj, enako si za peti mandat prizadeva "večni" župan Šentilja v Slovenskih goricah, Edvard Čagran. "Na žalost bom spet kandidiral, moja žena namreč pravi, da bi moral dati mladim priložnost," je hudomušen 68-letnik. Zakaj ne posluša soproge? "Imam še voljo in imam nekaj uspešnih zgodb, ki bi jih rad dokončal," je odvrnil član SDS.

Tudi profesionalni župan občine Juršinci Alojz Kaučič bi v tej službi rad ostal vsaj še štiri leta. Zakaj? "Zato da bi se dokončali programi, ki so v teku. Njihova skupna vrednost presega sedem milijonov evrov," je pojasnil Kaučič. Enako razmišlja Franc Pukšič, županska korenina v občini Desternik. Izvedel pa bo eno spremembo - bivši udarni član SDS bo tokrat prvič kandidiral kot kandidat stranke SLS.

Ko je žirovski župan Bojan Starman prevzel reševanje Mure, je dejal, da se za peti zaporedni mandat ne bo več potegoval; nenazadnje se je sprl s predsednikom nekdaj "njegove" stranke SDS Janezom Janšo, sicer pa tudi sedaj, ko je direktor Mure, župansko funkcijo opravlja nepoklicno in ga zaradi obveznosti v Prekmurju v Žireh bolj poredko vidijo. Za Dnevnik pa je te dni vendarle potrdil, da spet razmišlja o tem, da bi jeseni kandidiral za župana Žirov. Zagotovo ne kot strankarski kandidat SDS, pač pa bo podporo iskal v drugi, sorodni stranki. "Odločil se bom v kakih dveh tednih. V Muri bom zgodbo počasi zaključil in se upokojil. Za zdaj nam gre kar dobro," je dejal Bojan Starman. Naj dodamo, da je na prejšnjih volitvah le za nekaj glasov premagal nekdanjega direktorja Alpine Martina Kopača.

Zadnje lokalne volitve so v Škofji Loki dvignile ogromno prahu, saj so morali drugi krog zaradi nepravilnosti na treh voliščih ponoviti. Igor Draksler je v drugem krogu le za las premagal Dušana Krajnika, v "tretjem" krogu pa je bila zmaga celo nekoliko prepričljivejša. Letos se bo Draksler kot kandidat SLS potegoval za svoj peti zaporedni mandat: "Doslej nisem imel slabih protikandidatov, bolj se mi zdi, da mi Ločani zaupajo, ker trdo delam, in tisto, kar rečem, tudi izpeljem. Včasih pa je kakšno stvar treba povedati tudi bolj na trdo." Po županovih ocenah letos tretjega kroga ne bo. Je pa prav dogajanje v Škofji Loki na zadnjih lokalnih volitvah sprožilo popravek zakona, ki zdaj določa, da v nobenem volilnem odboru ne sme biti nobenega sorodnika kateregakoli kandidata, vključno s kandidati za svete krajevnih skupnosti. Na nemalo voliščih v manjših občinah imajo s tem kriterijem obilico težav.

Neodvisni kandidat Zlatko Martin Marušič se je za ponovno kandidaturo v občini Miren odločil, ker mora "dokončati nekatere v preteklosti začete projekte". V peto bo poskušal postati župan tudi Franc Mužič (LDS). K ponovni kandidaturi za župana občine Brda sta ga spodbudila predsednica stranke Katarina Kresal in nekdanji novogoriški župan Črtomir Špacapan. Predvsem pa se je, navaja, za ponovno kandidaturo odločil zato, ker mora izpeljati projekt Terme Brda. "Imeli jih bomo, pa četudi bomo morali vodo v Brda voziti iz tujine," je odločen.

Župani Ivan Bukovec (Semič), Franc Hudoklin (Šentjernej) in Andrej Fabjan (Črnomelj), ki imajo za sabo štiri dokaj uspešne mandate, prihajajo iz vrst SLS. Če smo natančni - črnomaljski župan Andrej Fabjan je bil član te stranke vse do novembra lani, ko ga je iz stranke odnesel 99-odstotni popust pri zavarovanju za osebni avtomobil. Nekateri mu tudi zamerijo, da je po izteku trimesečne funkcije poslanca v državnem zboru, ko je nadomestil nesrečno preminulega Kristijana Janca, kot brezposelni nekdanji poslanec še eno leto prejemal nadomestilo plače. Ker dogovori glede letošnje kandidature še potekajo, naj bi svojo dokončno odločitev javnosti razkril prihodnji teden.

Da se bo potegoval še za peti mandat, pa je že napovedal šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki večjih pretresov v svojih mandatih ni doživljal, tudi polen pod noge s strani občinskih svetnikov v glavnem ni dobival. "Če v občinskem svetu ne dosežeš dobrega sodelovanja, je škoda, da vsakega petega v mesecu dobiš plačo," pravi Hudoklin, ki mu je z dobro občinsko ekipo in številnimi lobiranji in sestanki v Ljubljani v vseh teh letih uspelo počrpati precejšnjo vsoto evropskih sredstev. Samo letos imajo odobrenih 12 milijonov evrov, večinoma za gradnjo kanalizacije, vodovodov in cest, glavnina del pa bo stekla prihodnje leto. Treba mu je priznati tudi skrb za urejenost kraja, ki je ni zgrešilo niti oko ocenjevalcev mednarodnega tekmovanja Entente Florale. Šentjernej že drugič zastopa Slovenijo v kategoriji krajev-vasi.

Župan občine Vojnik Beno Podrgajs, ki je član SLS, je na zadnjih volitvah dobil kar 72-odstotno podporo in zmago v prvem krogu pričakuje tudi letos. Še petič se bo v volilni boj podal tudi kočevski župan Janko Veber (SD). Pozitivni rezultati njegovega dela se poznajo predvsem na gradbenem področju, saj mu je uspelo zgraditi kar nekaj stanovanjskih objektov in obnoviti dobršen del mesta. Mu pa nasprotniki očitajo, da premalo pozornosti posveča domačim gospodarstvenikom in odpiranju novih delovnih mest. Kočevsko namreč že ves čas Vebrovega vodenja zaznamuje nadpovprečna brezposelnost, ki občino z več kot 18 odstotki nezaposlenih danes uvršča v sam slovenski vrh.