Po enem od množice možnih kriterijev jim nekako le uspe triumfirati ali vsaj nekoliko omiliti težo poraza. Vendar pa nobenega od omenjenih kazalcev ni mogoče gledati povsem ločeno. Tako lahko tudi zmagoviti delež občinskih svetnikov teoretično pomeni, da stranka v nobeni občini ni prevzela oblasti, ob sklicevanju na veliko število županov pa je vsekakor treba imeti pred očmi, ali gre za župana Ljubljane, Maribora, Celja ali na primer za župana Osilnice, Solčave, Kostela...

Največji delež glasov za svetniška mesta je na lokalnih volitvah leta 2006 po podatkih statističnega urada zbrala Slovenska demokratska stranka (SDS), in sicer 20 odstotkov, sledijo ji neodvisni kandidati s 17,5-odstotnim deležem glasov, pa liberalni demokrati (LDS) in ljudska stranka (SLS)... A omenjena zmaga SDS vsekakor ni brez sence. Ne gre namreč spregledati, da jo je po številu županov (SDS jih je na zadnjih županskih volitvah dobila 27, kar je sicer 11 več kot štiri leta poprej) prehitela ne le na vsakih volitvah največja skupina tako imenovanih neodvisnih županov (67), temveč tudi SLS z 49 župani. Pa da je SDS dobila le enega župana v mestnih občinah, Antona Štihca v Murski Soboti (ta je pred letom dni zapustil strankine vrste in mu letos javnomnenjska merjenja dobro kažejo kot kandidatu "nadstrankarskega" Modrega zbora), da so se v drugem krogu županskih volitev nekateri kandidati SDS oziroma kandidati s podporo SDS iz zmagovalcev spremenili v poražence... In tudi, da je SDS na državnozborskih volitvah dve leti prej dobila kar 29 odstotkov glasov.

Pomen gostilne v majhni občini

A lokalne volitve niso preslikava moči političnih strank na državnem nivoju. Tako so na primer krščanski demokrati po deležu glasov za svetniška mesta na lokalnih volitvah leta 1994 prehiteli LDS, čeprav je liberalna demokracija na parlamentarnih volitvah dve leti prej in dve leti kasneje s kar 9 oziroma 17 odstotnimi točkami naskoka premagala SKD. Leta 1998 in 2002 je sicer LDS na volitvah v občinske svete z nekaj več kot 20-odstotnim deležem glasov dosegla najboljši rezultat, a je na državnozborskih volitvah zmagovala precej bolj prepričljivo (leta 1996 je prejela 27, leta 2000 pa celo več kot 36 odstotkov glasov).

Še večje razhajanje med uspehom na lokalnih in državnozborskih volitvah je mogoče zaznati pri SLS. Ta je bila namreč med strankami po številu županov na vseh lokalnih volitvah doslej zmagovalka, po deležu glasov na svetniških volitvah pa je bila pred štirimi leti s 14 odstotki na tretjem mestu. Na državnozborskih volitvah pred dvema letoma je ljudska stranka dobila le dobrih 5 odstotkov glasov.

Na lokalnih volitvah priteguje precej drugačen tip kandidatov kot na državnozborskih. "Veliko večjo vlogo ima osebno poznavanje kandidata. Manjša ko je občina, bolj je mogoče lokalne volitve dobiti s prijaznostjo v gostilnah. Ljudje se na lokalnih volitvah pretežno odločajo, kot da izbirajo prijatelja za pogovor ob kavici, ne pa človeka, ki bo moral razreševati relativno kompleksne probleme v neki skupnosti," poudarja sekretar Zares Bogdan Biščak. Da na lokalnih volitvah "vlečejo" kandidati, ki se gibljejo med ljudmi, se strinja vodja volilnega štaba SLS Josip Bajc in kot uspešne poklice v tekmi za župane izpostavlja poklic živinozdravnika, pa zdravnika... Če je prepoznavnost kandidata v nekem okolju nad 75 odstotkov, je to kar močna deviza za izvoljivost, vidi pomembnost prepoznavnosti tudi glavni tajnik SD Uroš Jauševec.

37 "večnih" županov

Zato tudi ni presenetljivo, da imajo pri kandidiranju na lokalnih volitvah prednost dosedanji župani. Tako je bilo po podatkih statističnega urada od 157 županov, ki so bili izvoljeni leta 2002 in so ponovno kandidirali na volitvah leta 2006, vnovič izvoljenih kar 126. Sedemintrideset županov je bilo izvoljenih na vseh lokalnih volitvah doslej, torej že četrtič zapored - pri čemer ne gre pozabiti, da smo imeli leta 1994 "le" 147 občin. Tretjič zapored je bilo izvoljenih 48 županov. Je pa med župani, ki so bili izvoljeni štirikrat, le en župan mestne občine, in sicer Srečko Meh (Velenje), ki pa naj na letošnjih volitvah ne bi več kandidiral oziroma naj bi ga kot kandidata SD zamenjal poslanec Bojan Kontič.

A prepoznavnost le ni vedno dovolj za izvolitev. Kot tudi ne dobro delo župana v iztekajočem se mandatu. Bogdan Biščak poudarja, da je pomembno tudi, da imajo volilci vtis, da lahko dosedanji župan v prihodnjem mandatu naredi še več. Kot tipični primer kandidata, pri katerem volilci niso več prepoznali potrebne energije za še en mandat, bi lahko omenili takratnega župana Celja Jožeta Zimška (LDS), ko ga je pred dvanajstimi leti prepričljivo premagal kandidat SLS Bojan Šrot.

Prav Bojan Šrot je tipični primer politika, ki vedno znova prepriča volilce na lokalni ravni, precej manj pa je uspešen na državnem nivoju. Tako Šrotu na zadnjih volitvah sploh ni uspelo priti v parlament, po raziskavah, ki jih te dni opravljajo v strankah, pa je eden od županov mestnih občin, ki ima med volilci najvišjo podporo in se mu obeta izvolitev že v prvem krogu.

Tudi drugi sedanji župani mestnih občin, ki bodo ponovno kandidirali (poleg Meha naj letos ne bi več kandidiral župan Nove Gorice Mirko Brulc, dokončno odločitev o nekandidaturi pa je že sporočil župan Kranja Damijan Perne), prepričljivo vodijo pred protikandidati, a njihovi tekmeci upajo na drugi krog oziroma na ponovitve presenečenj, ki smo jim bili v drugem krogu priča na zadnjih lokalnih volitvah. Največje je bilo nedvomno v Kranju, kjer je Damijan Perne v drugem krogu premagal dotedanjega župana Mohorja Bogataja, čeprav je v prvem krogu Bogataj dobil skoraj 48 odstotkov glasov in kar za 23 odstotnih točk vodil pred Pernetom. Prav tako je v Tržiču Borut Sajovic (LDS) v drugem krogu nadoknadil razliko petih odstotnih točk iz prvega kroga in premagal Pavla Ruparja (SDS) za skoraj devet odstotnih točk. Pred osmimi leti pa je močno odmeval hud poraz Vike Potočnik (LDS), čeprav je po prvem krogu za županjo Ljubljane pred Danico Simšič (SD) vodila kar za dvanajst odstotnih točk.

Kali občinske korupcije

Je pa v nekaterih strankah že slišati napovedi, da bi bilo dobro število županskih mandatov omejiti, saj daljši čas županovanja povečuje možnost korupcije in klientelizma. Tako Jauševec razmišlja, da bo razvoj lokalne samouprave verjetno šel v smeri omejitve števila mandatov županov na dva mandata. Tudi Biščak meni, da bi bil potreben razmislek o omejitvi števila županskih mandatov in o ureditvi položaja županov nasploh. "Zakon daje županom izredno močan položaj: so šefi občinskega sveta, tako rekoč jih ni mogoče odstaviti, imajo neomejeno število mandatov. To zbuja skušnjave, zaradi katerih v pravnih redih obstajajo omejitve mandatov različnih funkcionarjev," poudarja.

Nasprotno pa v SDS ne vidijo razloga za omejitev števila mandatov, saj "o izvolitvi v vsakem primeru odločajo volilci", prav tako se takšna omejitev ne zdi potrebna Josipu Bajcu. "Če se bodo ljudje župana naveličali, ga ne bodo več volili," pravi. Več možnosti za klientelizem in korupcijo vodja volilnega štaba SLS vidi v povezovanju županske in poslanske funkcije in bi vsaj pri občinah nad tri tisoč prebivalci županom in podžupanom prepovedal sedeti v poslanskih klopeh. Kar je nekoliko presenetljivo, saj SLS uvedbi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije vseskozi odločno nasprotuje.

Da je povezovanje županske in poslanske funkcije nesprejemljivo, poslanci sicer ugotavljajo v vsakem mandatu državnega zbora. A kot vselej doslej tudi v tem mandatu niso sprejeli sprememb zakona o poslancih, ki bi prinesle nezdružljivost omenjenih funkcij, ureditev tega vprašanja pa so umaknili tudi iz zakona o integriteti.

Očitno je županski lobi v parlamentu premočan. Trenutno v državnozborskih klopeh sedi namreč kar 23 županov. Tako nekoliko neverjetno zvenijo tudi zadnje napovedi v koaliciji, kako so končno le dosegli dogovor in da bo novi poskus sprememb zakona o poslancih po lokalnih volitvah prinesel, da po državnozborskih volitvah leta 2012 županov v parlamentu ne bo več. Ob tem nekateri dodajajo, da bi vsekakor bil dodatni pritisk, da to vprašanje končno uredijo, če bo vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem držala besedo in v primeru, da bo izvoljena za županjo Domžal, res zapustila poslanske klopi. Se pa bodo v primeru uvedbe nezdružljivosti po razmišljanjih v političnih strankah sedanji dvojni funkcionarji po vsej verjetnosti v večji meri odločali za župansko in ne za poslansko funkcijo, saj prva združuje več realne moči.

Fenomen Janković

Čeprav lokalne volitve ne pomenijo neposredne odslikave dogajanja na državnem nivoju, smo v ravnanju volilcev pred štirimi leti ponekod (na primer v Kranju in Mariboru, kjer sta bila vodilna kandidata prvega kroga županskih volitev poražena, ko ju je podprla oziroma odločneje podprla SDS) vendarle lahko razbrali nezadovoljstvo volilcev s takratno vladno politiko Janeza Janše. Tako je mogoče pričakovati, da se bo nezadovoljstvo s sedanjo vlado, ki je zaradi gospodarske krize in poslabšanja socialnega položaja pomembnega dela volilcev še toliko večje, pokazalo tudi pri rezultatih oktobrskih lokalnih volitev oziroma da bo to vplivalo vsaj na nižjo udeležbo.

Igranje na karto nezadovoljstva volilcev z visoko politiko se na lokalnih volitvah odraža tudi v velikem številu nestrankarskih list in nestrankarskih kandidatov. Po številu prejetih glasov je bila med nestrankarskimi listami na zadnjih volitvah daleč najmočnejša lista Zorana Jankovića, ki je v ljubljanskem mestnem svetu dobila kar 23 od 45 svetniških mest, torej absolutno večino. Če nekoliko zanemarimo različnost sistemov, bi 52.702 glasova, kolikor jih je Jankovićeva lista dobila v Ljubljani, na državnozborskih volitvah (ob izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev!) vsekakor zadostovala za vstop liste v parlament. Da je ena nestrankarska lista dobila absolutno večino v občinskem svetu, se je zgodilo le še v petih občinah: na Jezerskem, v Podlehniku, Solčavi, Središču ob Dravi in Svetem Andražu v Slovenskih goricah. A gre v vseh petih primerih za manjše občine z večinskim volilnim sistemom.

V strankah se sicer zavedajo, da resnega protikandidata Jankoviću na letošnjih volitvah nimajo, zato očitno del levice svojega kandidata sploh ne bo imel, prav tako se nekoliko resnejši politični akterji na desnici v volilno bitko ne želijo podati. Tako na levici kot na desnici pa upajo, da bodo Ljubljančani vendarle omejili lahkotnost Jankovićevega vodenja mesta, ki jo prinaša absolutna večina njegove liste v mestnem svetu.

Kako jim kaže

Sicer pa so stranke - kot v vseh dosedanjih predvolilnih napovedih - tudi tokrat optimistične. V SLS ponovno pričakujejo, da bodo zmagovalci po številu županov. Ponovitev rezultata iz leta 2006 bi bila za LDS velik uspeh, saj ne gre pozabiti, da so bile zadnje lokalne volitve še pred velikim razpadom stranke. Še najlažje delo bo očitno imela Zares, saj bo tokrat prvič nastopila na lokalnih volitvah in torej njenega rezultata z rezultatom izpred štirih let ne bo mogoče primerjati. Že zdaj tudi poudarjajo, da se na lokalni ravni šele organizirajo. A brez primerjav z rezultatom LDS nedvomno ne bo šlo.

Osrednjim analizam pa bosta vsekakor izpostavljeni SD in SDS, torej najmočnejši stranki zadnjih parlamentarnih volitev. Cilja na letošnjih lokalnih volitvah, to je ponovitve zmage iz leta 2006, v SDS ne skrivajo. Utemeljujejo ga tudi s prepričanjem, "da se prevara z državnozborskih volitev pred dvema letoma, ko je zmagal slogan, zgrajen na blefu - Slovenijo je mogoče voditi bolje -, ne bo ponovila in da bodo volilci izbrali najboljše. Tistih, ki so dokazali, da so nesposobni voditi državo, pa ni mogoče izbrati za vodenje občin, mar ne?" so nam sporočili iz Janševe stranke, kjer do vodje volilnega štaba nismo mogli priti, saj pravijo, da ga tokrat sploh nimajo.

Več težav so imeli v Janševi stranki pri odgovoru na vprašanje, v katerih mestnih občinah lahko SDS pričakuje izvolitev svojega župana; sklicevali so se na voljo volilcev in na to, da bo SDS v vseh občinah v Sloveniji predlagala ali podprla najboljše kandidate.

S kandidati v mestnih občinah ima težave tudi SD. Na zadnjih volitvah je namreč izgubila Ljubljano in Maribor, ki ju letos očitno ne bo pridobila nazaj; tudi Francu Kanglerju v Mariboru se obeta dokaj lahka ponovna izvolitev. Prav tako je težko verjeti, da bi sedanjega župana v Kopru Borisa Popoviča premagal kandidat SD, LDS, Zares in Oljke odvetnik Janez Starman. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah ga volilci s Pahorjevo stranko oziroma levico niti ne povezujejo. Nekoliko bolje meritve kažejo kandidatu SD in LDS v Kranju, nekdanjemu vrhunskemu plavalcu Darjanu Petriču.

Sicer pa SD tako po številu svetnikov kot po številu županov na dosedanjih lokalnih volitvah ni blestela. Na zadnjih volitvah je dobila 13 županov, po deležu glasov za svetniška mesta pa se je vseskozi gibala med 10 in 13 odstotki. Res pa je, da se je vzpon SD začel šele v letu 2007, torej po zadnjih lokalnih volitvah. Tako socialni demokrati upajo, da se bodo po rezultatu na oktobrskih volitvah SDS vsaj povsem približali in da se ne bo ponovila velika razlika z evropskih volitev. A se že vnaprej tolažijo, da tokratni rezultat "ne bo tisti nujni pokazatelj za državnozborske volitve 2012".