Doslej je soglasja za nadurno delo umaknilo 2211 zdravnikov, je povedal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin in poudaril, da so dali zavodom skoraj dva meseca časa, da se pripravijo na to. Zavedajo pa se, da niso bolniki nič krivi: "Prepričan sem, da noben zdravnik, vključno z mano, ne bo obrnil hrbta bolnemu pacientu, ki bi se mu zato utegnilo poslabšati zdravstveno stanje. Ko bo pacient potreboval pomoč, ne bo nihče mislil ne na zakonske zaveze ne na preklic soglasij." S premierjem Borutom Pahorjem in ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem se bodo predstavniki Fidesa sestali danes. Marušič je zdravnike včeraj pozval, da namesto zaostrovanja dopustijo, da bodo v prihodnjih mesecih poiskali celovite rešitve.

Kuštrin nad začasnimi dogovori, nasprotno, ni navdušen, saj je imel Fides z njimi doslej slabe izkušnje. Tudi možnost začasne kolektivne pogodbe, ki jo je omenil predsednik države Danilo Türk, po Kuštrinovem ne bi prinesla pravočasne rešitve. Prepričan pa je, da vsi zdravniki po sedanjem umiku nikoli več ne bodo dali soglasij za nadurno delo. Prav se mu zdi, da so o posledicah zniževanja plačila dežurstev in umika soglasij končno spregovorili tudi direktorji bolnišnic. Organizacijske spremembe ob umiku soglasij so direktorji sicer pripravili v skladu z zakonodajo, ugotavlja, a ne morejo biti dolgoročna rešitev. Kuštrin je ob tem znova postavil pod vprašaj 12 milijonov, kolikor naj bi po izračunih vlade v zdravstvu prihranili z nižjim plačilom dežurstev. Tudi če bi te številke držale, bi šla največ polovica na račun zdravniških dežurstev, je dodal.

Marušič ugotavlja, da se bo treba ob pogajanjih s Fidesom dogovoriti za zagotavljanje ustrezne oskrbe otrok, nosečnic, bolnikov z rakom in drugih ranljivih skupin, pa tudi pri transplantacijah. Tudi sicer velja, da bo za nujne primere po umiku soglasij še naprej v celoti poskrbljeno. Ob tem je znova napovedal pripravo razredov, ki bi plačilo dežurstev v nekaterih primerih zvišala, v nekaterih pa znižala. Tega, ali tudi sam stoji za vladno odločitvijo za rez v dežurstva, tudi tokrat ni želel povedati, je pa potrdil, da dežurstva niso bila njegova prioriteta.

Večina zdravstvenih zavodov je ministrstvu za zdravje medtem že sporočila, kako so se pripravili na umik soglasij za nadurno delo. Kot enega od primerov dobre prakse je Marušič omenil UKC Maribor, kjer ne pričakujejo težav pri zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva. Več težav naj bi imele nekatere manjše bolnišnice in zdravstveni domovi, še posebno pa se bo po umiku čutilo pomanjkanje anesteziologov, so potrdili na ministrstvu. Marušič je dodal, da je od zdravstvenih zavodov pri organizaciji dela po 1. septembru sicer pričakoval nekoliko več učinkovitosti. Pričakoval je tudi več finančnih analiz, kaj bo neizpolnjevanje programov zaradi manjšega obsega dela pomenilo za njihovo poslovanje.