Na tem mestu ne bomo razpredali o dobrem delu z mladimi, ki ga kot klubski trener v Savi in reprezentanci vodi Marko Polanc. Zanimivih je nekaj podrobnosti. Spomladi je Jan Polanc prvič obiskal višinsko hišo Tadeja Valjavca in nato kmalu zmagal na prvi močno zasedeni dirki v Italiji, ki je zaradi bližine in konkurence vedno prvovrsten poligon za dokazovanje. Zaradi pozitivnih izkušenj so bili že v naslednjem ciklusu Valjavčevi gostje tudi drugi, ki so v tej sezoni zmagali na kar nekaj dirkah. Marko Polanc je ob svojem programu vadbe povsem verjel nasvetom nekdanjega varovanca Tadeja Valjavca, čeprav je delo s športniki, ki v času počitka bivajo na tibetanski višini, zelo kompleksno.

Da je Valjavec za to področje pravi ekspert, povedo tudi malenkosti. Zanimiva je prigoda, ko Valjavec ni vedel, da je Blaž Bogataj zapustil Pokljuko dan pred koncem ciklusa. Trener Polanc mu je namreč zaradi rojstnega dne dodelil nekaj nagrade, Valjavec pa je to pospremil z zmajevanjem z glavo, češ da to ni popoln pristop, saj so pomembne tudi take malenkosti. Mladeniči, ki vsi želijo čez nekaj let voziti v Lampreju, Quick.stepu, Liquigasu, Saxo Bank, se prav s takim odnosom učijo, kako uspeti v kolesarstvu, čeprav je UCI s svojim postopkom proti Valjavcu pokazala tudi drugo, manj svetlo plat profesionalizma.

Pogled na slovensko kolesarstvo z vso piramido z dirkami mladih vred je najlepše pohvalil zamejski profesionalni kolesar Peter Wrolich iz Bač ob Baškem jezeru, petkratni udeleženec francoskega Toura in tudi predsednik Kolesarske zveze Koroške. "Slovenci, tudi mi za Karavankami, smo ponosni na vse te dosežke. To je rezultat fantastičnega dela s kolesarji. To, da so štirje Slovenci vozili Tour, ni naključje. Je rezultat trdega dela z mladimi kolesarji po klubih, kjer imate ljudi, ki se spoznajo na kolesarstvo. Večina je bila tudi odličnih tekmovalcev. Imate tudi trenerje na reprezentančni ravni, kot sta Marko Polanc in Martin Hvastija, ki imata veliko izkušenj s te scene in znata voditi mlade kolesarje v prehodu med člane. Model, ki ga imate v Sloveniji, vam v Avstriji zavidamo. Slovenski koncept bi bil koristen tudi za velike kolesarske države, kot sta Španija in Italija. Tudi oni bi se lahko marsikaj naučili," pravi Peter Wrolich. Mimogrede, na trenutni svetovni lestvici UCI je med člani Slovenija 11., Nemčija 12.