Američani iščejo naprednejši pristop
Do leta 2050 naj bi se, kot pravijo organizatorji razstave Rising Currents (Rastoči tokovi), gladina morja dvignila za 75 centimetrov, zaradi taljenja Grenlandije in ledenikov na Antarktiki pa je možno, da bo do leta 2080 morje višje celo za 90 centimetrov. Izmere so izdelali za območje obale svetovne metropole New Yorka, ki je zaradi izjemno goste poseljenosti še posebej ogroženo in zato tudi izpostavljeno kot vzorčni primer reševanja posledic globalnih podnebnih sprememb s sonaravnimi, lokalno pogojenimi rešitvami.
Dvig morske gladine je sicer ena od pretežno statičnih posledic segrevanja ozračja, dinamičen vidik pa predstavljajo poplave zaradi močnih nalivov. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo zaradi dviga morja pogostost poplav izrazito povečala. Napovedujejo, da se bo ciklus stoletnih povodnji skrčil na devetnajst- do sedemdesetletni razpon, medtem ko bodo zdaj petstoletne povodnji nastopile kar na vsakih sto let. Zaradi dviga temperature morja bo nastajalo tudi več neviht, vetrovnih vrtincev in orkanov.
Negotovosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe (dvig morja in prekomerni deževni nalivi), v današnjem času zahtevajo strateško urejanje obalnih mest in načrtovanje prilagoditev, ki bodo blažile posledice nepredvidljivih vremenskih razmer. Govorimo o dinamičnem oblikovanju in projektiranju (adaptive design). Konvencionalen odgovor na problem poplav je bil še do nedavnega strogo tehnične narave - utrjevanje priobalne infrastrukture z zidovi ali neprepustnimi jeklenimi pregradami zavoljo zaščite nepremičnin, ne glede na ceno izgube območij mokrišč in naravno visokovrednih krajinskih ekosistemov. Čas je dokazal, da je ta togi pristop okoljsko najbolj uničujoč, netrajnosten in pogosto neučinkovit. Primera Katrine in Eastern Scheldt Storm Surge Barrier na Nizozemskem jasno kažeta na občutljivost in neustreznost takih rešitev. Dr. Just Cebrian, ki se ukvarja z dinamiko obalnih pasov, na primer pravi: "Obrambni zidovi so grozljivi in ustvarili so jih ljudje, ki so popolni ignoranti." Tog zaščitni zid namreč izjemno poveča udarno moč valov in s tem erozijsko ogroženost obalnega pasu.
Zato so se na območju obal New Yorka in New Jerseyja odločili, da je nastopil čas, ko je treba poiskati naprednejši pristop, ki bo trajnosten z okoljskega, tehničnega in ekonomskega vidika in bo hkrati prispeval k višji kakovosti urbanega življenja. Ne želijo zgolj ščititi mesta pred dvigom morja in poplavami meteornih vod, temveč je njihov cilj rekonceptualizirati ustaljene odnose med naravnim in grajenim okoljem (adaptive infrastructure and ecology) v priobalnem mestu enaindvajsetega stoletja.
K sodelovanju so povabili pet interdisciplinarnih skupin, ki so obravnavale pet lokacij vzdolž celotnega obalnega pasu omenjene regije. Njihovo glavno vodilo je bilo oblikovanje členjenega in prožnega obalnega prostora, ki bo namenjen mokriščem in naravnim parkom; torej "poustvarjenje" obale, kakršna je obstajala, preden so z mestom prekrili naravne biotope, zastrupili vode in urbanizacijo raztegnili vse do roba obale. Prostornejši zaščitni obalni pas bo poleg naravnih habitatov ponujal tudi prostore za rekreacijo in urbani razvoj. V prihodnje bodo s tem namenom porušili večino obstoječih zaščitnih zidov ob obali, obdali pristane z mokrišči in povrnili mestu njegov obmorski značaj. Močviren, vodo dobro vpijajoč teren je naravni sistem, ki najbolje ščiti pred udarnimi valovi, in kot pravijo strokovnjaki z razstave, tega ni treba dokazovati, enostavno vidimo, da deluje! Z načrtovano ureditvijo bo priobalna regija New Yorka in New Jerseyja torej pridobila tisto, kar je bil Central Park za Manhattan v poznem devetnajstem stoletju.
Netrajnostno urejanje obalnega pasu in Bonifike v Kopru
Če se ozremo na razmere v slovenskem prostoru, lahko žal ugotovimo, da je v enaindvajsetem stoletju za Mestno občino Koper razmislek o trajnostnem, prožnem planiranju obale, ki protipoplavne ukrepe povezuje z možnostmi renaturalizacije Bonifike in s tem tudi dviga ekološke vrednosti mesta in celotne obale, povsem nedoumljiv! Mokrišče, ki ga ob obalah Manhattna danes želijo obnoviti, je bilo prav takšno kot tisto na naši Bonifiki, le da koprska oblast nima časa, da bi prisluhnila strokovnemu mnenju, in mesto raje ureja na svojo pest, žal v nasprotju z osnovnimi načeli sonaravnega razvoja! Zemljišča Bonifike prodaja za namene cenenega zabaviščnega parka, strategijo zaščite obale pred dvigom morja pa izvaja z gradnjo obrambnega zidu, kar je zapoznela metoda, ki je splošno spoznana kot neučinkovita, okolju skrajno škodljiva in zato v razvitem svetu večinoma opuščena.
Pozidava Bonifike poleg vizur bistveno spreminja tudi mikroklimatske pogoje, ki so ključni za zagotavljanje kvalitetnega bivalnega okolja v mediteranskem prostoru. Velike, vremenskim nevšečnostim izpostavljene enovite fasadne površine močno pregreva sonce, v času nalivov pa prihaja do prekomernih obremenitev z meteornimi vodami. Pregrevanje mesta proti podeželju ima za posledico pojav toplotne grede ter s tem povečanje vetrovnih sunkov in oblačnosti. Prekomerna pozidava in zagotavljanje obsežnih parkirnih površin potekata seveda na račun kratenja pravic občanov do javnih zelenih površin in platform socializacije. Zaenkrat razen "ribnika" v krožišču ne poznam nobene "parkovne" paradigme, ki bi v Kopru nastala v zadnjih letih. Nasprotno! Skupaj z eminentno arhitekturo šole Pinka Tomažiča so oklestili še okoliški park, ki ga je prav tako zasnoval avtor šole, arhitekt Edo Mihevc; postopno so posekali skoraj vse ogromne bore in pinije v parku, ki je sestavljal kvalitetno in delavcem prijazno industrijsko okolje nekdanjega Tomosa; drevored tamarisk ob obalni promenadi so izrili, da bi temu prostoru dali današnji videz gladiatorskega polja; naenkrat so jim postala odveč celo drevesa v stanovanjskih naseljih Olma in Šalare, kjer zelenic sicer ne ureja nihče, itd.
Med najbolj pereče primere degradacije ekosistemov v obalnem območju Kopra sodi izguba mokriščnih območij nekdanje Bonifike, ki se je pričela že v poznem 20. stoletju. Alternativnih planov, ki bi temeljili na ponovni prostorski in časovni pestrosti ekosistemov tega prostora, doslej ni izdelal še nihče. Nasprotno, degradacija tega prostora se danes (zaradi arogance vladajočih) nadaljuje pospešeno kot še nikoli doslej! Najbolj zaskrbljujoče ob tem pa je dejstvo, da laična javnost še vedno verjame "cesarjevim novim oblačilom". Aroganca, združena z nenasitno strastjo po oblasti, je formula, ki se ji ne bi smelo posrečiti, da dokončno degradira tisto, kar so Benečani skozi stoletja ustvarili kot mesto Koper! Za razliko od tega Trst v miru nadaljuje tradicijo mediteranskih mest in je bližnji kraj, kjer lahko užiješ urbani utrip v sodobno urejenih parkih, trgih in trgovskih ulicah oživljenih predelov starega mestnega tkiva.
Izguba otoškega značaja Kopra
Mestni razvoj je bil sprva usmerjen v območje Semedele, Olma in Šalare, kjer je gradnja zaradi flišne podlage tudi bistveno cenejša. S tem je Koper ohranjal svoj otoški značaj, saj je bil vedno višji od Bonifike. Nenadoma pa so predstavniki spomeniške stroke na lastno pest, ne da bi se o tej občutljivi prostorski odločitvi posvetovali z urbanisti in arhitekti, Bonifiko izključili iz varstvenega režima varovanja vedut na mestno jedro! Tako je MOK dobila dovoljenje, da ta prostor spreminja v odlagališče gradbenega in zemeljskega materiala, ki ga dnevno dovažajo z vseh okoliških gradbišč, vključno s strupenim muljem iz zaliva! Se še spomnimo opisa naravnih parkov, ki jih urejajo v New Yorku? Najbolj povedno pa je to, da strokovnjaki v javnih občilih citirajo navedbe strokovnih študij o smrtno nevarnih snoveh na območju predvidene plaže ob semedelski promenadi, laična javnost pa pravi, da so to izmišljotine, naperjene proti g. Popoviču.
Zabaviščni park
Ob "preurejeni" semedelski promenadi nameravajo (podatke navajam po nedavnem osebnem srečanju z arhitektom Tobio Scarpo) postaviti sodobne oblike mitnic po vzoru Levjega gradu, ki je v 13. stoletju stražil tedaj edini dostop do mesta. Kafiči, kebabdžnice in podobni lokali (sardel ob morju verjetno spet ne bo prodajal nihče) bodo filtrirali sprehajalce in jim prodajali privatiziran pogled na morje, saj ga zaradi njihove nevešče umestitve v prostor (vzdolžno na obalo) izza njih ne bo več mogoče zaznati. Ob zaključku promenade pa se obeta še en ogromen trgovski kompleks, ki, kot kaže maketa, s svojo umestitvijo in maso podira vsa načela urbanizma. Očitno je, da občina Koper nima svojega arhitekta ali urbanista, saj ni mogoče verjeti, da bi nekdo, ki je podkovan v teh strokah, lahko ukresal potezo, s katero bodo Ljubljansko cesto degradirali v trgovsko pasažo. Ta se namreč preko Staničevega in Gortanovega trga navezuje na sam cardo maximus* mesta, ki vodi na mestni Forum oziroma današnji Titov trg. Mesto je kot organ: če zapreš komunikacijske poti do njega, začne odmirati...
In dejansko, jedro mesta že zdaj vidno odmira. Loži, nekdanji glavni mestni kavarni, se obeta vprašljiva usoda, četudi so končno našli novega najemnika. V vogal med Naldinijevo ulico in Staničevim trgom, kjer je dolgo samevala stara kamnita hiša, so predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine dovolili umestiti enega najbolj cenenih primerkov že preživete postmoderne arhitekture. Prestižna lokacija Taverne služi večji del leta prepišni coni burje in juga, poleti pa se večinoma uporablja za komercialne in amaterske festivale ter prireditve.
V palači Totto ex Gavardo so s sten celotnega piana nobile oklestili stenske poslikave iz srede osemnajstega stoletja, izjemno arkadno pasažo v pritličju lahko investitor po nareku spomeniške stroke mirno poruši, prezida! Prehod je zasnoval prof. Edo Mihevc (trn v peti večine historično zaverovanih uradnih varuhov) in z njim odprl mestno pritličje javnemu programu ter z arhitekturnega vidika na izviren način poudaril unikaten, podolgovat značaj te hiše. Zazidava pasaže pa ni najhujše, kar se obeta tej mestni palači. Zaradi zgrešenih konzervatorskih smernic bodo degradirali njen enovit, podolgovat volumen v raščeno strukturo, ki asociira na samograditeljstvo iz najbolj banalnega suburbanega okolja.
Namesto da bi MOK poskrbela za konsistentno prenovo edinstvenih mestnih palač, jih enostavno prodaja oziroma zastavlja (npr. za gradnjo stadiona so kot poroštvo za lizing zastavili palačo na Trgu Brolo 3-4) in na njihov up gradi novo občinsko zgradbo, načrtuje poglobitev ceste okoli nje, ureditev novega trga pred njo, ureditev krožišč od Vanganela do nje in več drugih posegov, ki bodo osmislili arhitekturo epicentra nove oblasti in njene samozaverovanosti, hkrati pa povsem izničili pomen beneškega mesta! Arhitektura Gledališča Koper je bila ob prenovi zbanalizirana na nivo zadružnih domov, ki jih srečujemo v okrajnih vaseh zaledja. Na tako degradirajoče posege, kot smo jim danes priča v Kopru, si v Benetkah - od koder so v preteklosti izvirali snovalci našega mesta - še pomisliti ne bi upali. Železniška postaja je za mnoge turiste in popotnike prva podoba mesta, kar še posebej velja za Koper, kjer njena zanemarjenost spominja na Afganistan.
Mesto, prijazno pešcu
In za konec še replika na jadikovanje direktorice občinske uprave Sabine Mozetič glede garaže na Muzejskem trgu. V Ženevi tropasovnice spreminjajo v dvopasovnice in tretji pas namenjajo javnemu transportu ali za kolesarje in pešce. V tem mestu že nekaj let načrtno zmanjšujejo število avtomobilov, tudi tako, da parkirne prostore spreminjajo v zelenice, trge in parke. Vodilni mestni možje se tam vozijo na delo s kolesom, medtem ko v Kopru kršijo vsa pravila bontona in parkirajo kar na glavnem mestnem trgu, kjer je bil javni shod v podporo oživitvi kavarne Loža nedavno celo prepovedan. Garaža na Muzejskem trgu ni primerljiva z arhitekturno vrednostjo vodne cisterne, ki s svojo spiralno obliko spominja na svetovno znano land-art instalacijo Roberta Smithsona The Spiral Jetty (Great Salt Lake, Utah, 1970). Namesto sprenevedanja naj občinska oblast iz predalov raje čim prej potegne zmagovito natečajno rešitev iz leta 2008 in jo začne uresničevati, ali pa preda njenim avtorjem nalogo, ki ji sami niso kos - da se na tem trgu obenem ohrani cisterna in udejanji garažna hiša, če pač staro jedro MOK zlepa ne more postati mesto, prijazno pešcu.
Dolgoročno usmerjene vizije mesta
Žal v koprski občini strokovna javnost nima več nobene moči in vsi posegi se tu izvajajo strogo v interesu vladajočih posameznikov. Koper dobiva podobo všečnega mesta, brez lastnih korenin in vrednot. O razvojnih scenarijih, ki upoštevajo trajnostna načela urejanja prostora in s katerimi lahko prispevamo k višji kvaliteti naravnega in ustvarjenega okolja ter hkrati zagotovimo zmanjšanje nevarnosti in stroškov reševanja posledic podnebnih sprememb, je tu prepovedano govoriti.
Res je, Koper se je v kratkem času korenito spremenil. Videti je ogromno. Veliko za oko, a žal nič za osiromašeno dušo mesta. Usodne odločitve in nameravane prikrite poteze so za mesto in njegove prebivalce katastrofalne. Kdo je pravzaprav odgovorni urbanist in arhitekt mesta Koper? Kdo je tisti, ki zgodovino mesta spreminja v kič in Bonifiko v razvrednoteno, trgovsko-zabaviščno okolje?
* Koper sodi med mesta z rimsko zasnovo, ki jo določata cardo maximus (sever-jug) in cardo decumanus (vzhod-zahod), ki se križata v Forumu oziroma na prostoru današnjega Titovega trga. Cardo maximus je bila skozi zgodovino glavna mestna ulica. Mesta s podobno zasnovo so na primer Aosta, Avgusta, Torino, Emona, Split…
