Zanimivo je, da socialni partnerji avtorju več kot dvesto strokovnih del s področja socialne politike očitajo predvsem pomanjkanje občutka za socialni dialog. "Preveč je trmast in misli, da ima le on prav. Nikoli nismo dočakali, da bi kdaj popustil in nam dal prav. Obnaša se, kot da bi bil v učilnici, ne pa v politiki, kjer je treba iskati zaveznike," pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Ko dobijo moč, jih zanese

Čeprav Svetlika sodelavci na ministrstvu ocenjujejo kot tolerantnega, strpnega, umirjenega in razumnega sogovornika, Semolič opozarja, da "gre za dialog površne komunikacije". "Res je, da je verbalno umirjen, da govori počasi in ne povzdiguje glasu, vendar je v pogovoru pomembna vsebina. On zgolj hladnokrvno ponavlja svoj cilj in svojo resnico." Predsednik ZSSS dodaja, da je Svetlika kot sociologa in strokovnjaka zelo cenil, "da pa očitno vsak dober profesor ni tudi dober politik". "Ko se bo vrnil na fakulteto, ga bomo brez dvoma znova radi prebirali, študenti pa bodo spet dobili dobrega profesorja," je ironičen Semolič.

"Največji Svetlikov problem je pomanjkanje socialnega dialoga. Njegov akademski odnos, v katerem nas zgolj seznani s svojimi načrti, ni noben dialog. Eno je, kar zahtevaš od študentov, nekaj drugega pa je partnerski odnos," ugotavlja tudi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki se nikakor ne strinja, da bi bil Svetlik bolj naklonjen delodajalcem. "Minister, ki je za skoraj 40 odstotkov dvignil minimalno plačo, ne da bi bil predlog sploh usklajevan v ekonomsko-socialnem svetu, je unikum v zgodovini Slovenije in tudi Evrope," ocenjuje Smole.

Da je bolj akademik kot politik, opaža tudi predsednik Desusa Karl Erjavec, v čigar kvoti si je Svetlik kot simpatizer stranke priboril ministrski položaj. "Kot človek je zelo prijeten in ima smisel za humor, kot politik pa ne popušča in vztraja do konca. Na dialog je pripravljen šele, ko gre zares, če zanj ni nujno, pa ne bo odstopil niti za centimeter," je dejal Erjavec.

Kakršen je kot minister, je menda tudi kot profesor. Bivša študentka s FDV se spominja, da so bila njegova predavanja umirjena, a suhoparna in dolgočasna. "Čeprav ni deloval tako, je bil strog. Imel je zelo težke teste, bil je natančen in dosleden," je povedala.

Po mnenju dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske Ekonomske fakultete gre pri Svetliku za tipičen problem akademika, ki se znajde v politiki. "Ko akademiki pridejo na tak položaj, težko pristajajo na socialni dialog, saj so živeli v omejenem profesorskem svetu, ki jim je omogočal neko umetno avtoriteto. To ni prvi primer, ko se akademiki ne znajdejo v praktičnih zadevah in jih zanese, ko dobijo moč," ugotavlja dr. Kovač, ki je s Svetlikom pogosto sodeloval v akademski sferi. Ker ga je doslej poznal kot strpnega in "dialoškega" človeka, ga njegova pogosto trda stališča presenečajo.

Svetlikov preobrat iz socialno čutečega strokovnjaka, ki je pred volitvami kritiziral pretirano fleksibilizacijo trga dela, v - po mnenju nekaterih - najbolj neoliberalnega ministra v sedanji vladi, pa ne preseneča staroste slovenske sociologije in filozofije dr. Veljka Rusa, ki je bil med drugim tudi Svetlikov profesor. "Svetlik se nikoli ni izneveril samemu sebi. Kot študent ni bil revolucionar, ampak se je premišljeno in dosledno držal svojega minimalizma," se spominja dr. Rus. Nikoli si sicer ni mislil, da bo Svetlik postal minister, prepričan pa je, da je za področje trga dela največji strokovnjak.

Ivan Svetlik se je rodil 4. septembra 1950 v Srednji Kanomlji, vasi, ki leži pet kilometrov zahodno od Spodnje Idrije. Po končani gimnaziji v Idriji je na FDV opravil dodiplomski in podiplomski študij iz sociologije in se izpopolnjeval v Angliji ter na Švedskem, kjer je proučeval aktivno politiko zaposlovanja. Doktoriral je leta 1983 s temo Sociološka konceptualizacija brezposelnosti. Od leta 1974 do imenovanja za ministra je bil zaposlen na FDV kot redni profesor za kadrovsko in socialno področje, bil pa je tudi predstojnik Centra za proučevanje organizacij in človeških virov. Predaval in proučeval je tematiko s področij dela in zaposlovanja, menedžmenta kadrovskih virov, izobraževanja, kakovosti življenja in socialne politike.

Asket in deloholik

Sredi osemdesetih let je bil eden ključnih članov Slovenskega sociološkega društva, enega izmed pomembnih gibanj tedanje politične alternative ter po oceni nekdanje Službe državne varnosti občasni sodelavec domnevno subverzivne sekcije za preučevanje novih družbenih gibanj. Ob koncu osemdesetih let je bil Svetlik vključen v intelektualno jedro avtorjev nove slovenske ustave. Čeprav je na tedanjem civilnodružbenem prizorišču igral pomembno vlogo in bil že leta 1990 eden najresnejših kandidatov za ministra za raziskovalno dejavnost in tehnologijo v Peterletovi vladi, pa se je v naslednjih letih raje posvetil nadaljevanju akademske kariere. Med drugim je bil dekan FDV, predsednik Slovenskega sociološkega društva, prvi predsednik Sveta za visoko šolstvo v samostojni Sloveniji in predsednik nacionalne komisije za prenovo šolskih programov, predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje ter predsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. Od leta 2005 je bil zaposlen tudi na rektoratu Univerze v Ljubljani kot prorektor za področje kakovosti in študentov.

Svetlik je poročen in ima dva otroka. Aleksandra Klinar Blaznik, predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, ga ocenjuje kot asketskega človeka, ki pije le vodo, je sadje, rad planinari in telovadi. Je deloholik, ki si pogosto ne vzame odmora niti za kosilo.

Delovne navade si je izgradil že kot otrok, saj je bil na kmetiji od mladih let vajen trdega dela. Če ni delal, je pa tičal med knjigami; že pri štirih letih je baje začel prebirati svoj prvi časopis - Kmečki glas.