V slovenski prestolnici je po dvajsetih mesecih turističnega osipavanja in po izjemno slabi lanski sezoni žalost zamenjala dobra volja. Kljub prenavljanju brniškega letališča in vulkanskemu dimu, ki je za nekaj časa ohromil letalski promet (zaradi teh dogodkov je bila samo Ljubljana ob približno štiri tisoč nočitev), se je obisk v prvih sedmih mesecih povečal za osem odstotkov, število prenočitev za sedem, prodaja spominkov, knjig, vstopnic in drugega pa skoraj za tretjino. Julija je število vodstev skupin po Ljubljani poskočilo za okoli petdeset odstotkov, tujejezičnih obiskovalcev pa je prestolnica polna tudi te dni.

Poraba enaka na račun špagetov, ne obiska

Barbara Vajda razloge za večji turistični obisk pripisuje močno povečani promocijski dejavnosti, za katero sta denar zagotovila ministrstvo za gospodarstvo (100.000 evrov iz slovenskega in bruseljskega proračuna) in mestna občina (112.000 evrov). "Imela sta posluh, da je treba pomagati takrat, ko nam gre slabo," priznava Vajdova. Prepričana je, da je kriza v ljubljanskem turizmu mimo. "To kaže zelo dober obisk tujcev. Domačih gostov, enako kot Bled, skorajda nimamo, zato sta Ljubljana in Bled lani dosegla najslabše rezultate v Sloveniji, saj so drugod sezono reševali pretežno Slovenci. Letos bo obrnjeno in bosta zaradi krča pri domačih gostih Bled in Ljubljana najverjetneje turistični zvezdi," napoveduje Barbara Vajda.

Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled, se lahko pohvali s še boljšim izkupičkom, kar zadeva prenočitve, saj so jih v prvih sedmih mesecih povečali za deset odstotkov glede na izjemno slabo leto 2009. "Odkrito pa povem, da je povprečna dosežena cena nižja in da je zunajpenzionska poraba precej manjša kot pretekla leta; pri najemu kočij za okoli 40 odstotkov, v restavracijah za kakih dvajset odstotkov. Nekatere imajo sicer promet podoben lanskemu, a na račun špagetov, ne obiska," pojasnjuje Štravs-Podlogarjeva.

Bledu so se lani v največjem deležu odrekli Britanci, saj jih je bilo skoraj za tretjino manj kot leto poprej, letošnje številke pa ne gredo več navzdol. Blejci so veseli predvsem izrazitega, skoraj stoodstotnega skoka pri gostih iz Srbije, kar prva dama tamkajšnjega turizma pripisuje odpravi vizumov. "To je dokaz, koliko dobrega lahko za turizem naredi neka politična odločitev, zato si podobno vizumsko akcijo želimo še za državljane Turčije, Rusije, Ukrajine...," prosi Eva Štravs Podlogar.

Povprečna zasedenost postelj pada

Sveže statistične podatke za prvih sedem mesecev leta so že pregledali tudi v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ta sicer ostajajo paradni konj slovenskega turizma, saj ustvarijo skoraj tretjino vseh prenočitev, a so, v nasprotju z letom 2009, pri njih zatajili predvsem domači gostje. Doslej jih je bilo za dobre štiri odstotke manj kot lani v tem času, pri prenočitvah pa je bil ta padec še večji - za 5,2 odstotka. "Letos so bolj pridni gostje iz tujine, saj jih je v prvih sedmih mesecih v zdravilišča prišlo 2,4 odstotka več kot lani, 1,4 odstotka več je bilo tudi prenočitev," ugotavlja sekretar skupnosti Iztok Altbauer. Dodaja, da gospodarska in socialna kriza vplivata na zmanjševanje zunajpenzionske porabe tako domačih kot tujih gostov.

Podatki za obisk domačih gostov v naravnih zdraviliščih so po besedah Altbauerja manj tragični ob upoštevanju dejstva, da je bil hotel v Strunjanu zaradi prenove prvih pet mesecev zaprt in da trenutno obnavljajo tudi nekatere hotele v Rogaški Slatini. A je treba pogledati še drugo plat medalje, ki zbuja skrb: naravna zdravilišča so v zadnjih sedmih letih občutno povečala prenočitvene zmogljivosti. Leta 2003 so imela povprečno 6912 ležišč, leta 2009 pa 8595. Število postelj se je v tem obdobju bolj povečalo kot število prenočitev, zato ne preseneča, da je povprečna zasedenost postelj z 68 odstotkov v letu 2003 lani zdrknila na 61,4 odstotka.

Letvica je na višini 399 evrov

"Tako poceni in tako dobrih turističnih ponudb, kot jih je bilo letos na trgu, že lep čas ni bilo. Teden dni počitnic v hotelu s štirimi ali petimi zvezdicami stane toliko kot nekoč v trizvezdičnem. Če je bila včasih letvica za skok v višino v kvalifikacijah na dveh metrih, je zdaj na 1,7 metra. To pomeni, da lahko vedno najdete teden dni počitnic v hotelu z vštetimi stroški za hrano in pijačo in z letalskim prevozom za 399 evrov. Ta cena je rezultat finančne in gospodarske krize. Je vesela in tragična novica hkrati. Vesela za turiste in tragična za ponudnike storitev, ki bodo prisiljeni klestiti stroške in povečevati kakovost," poudarja Mitja Kočevar, Slovenec, zaposlen v agenciji FTI Touristik, četrtem največjem organizatorju potovanj v Nemčiji, ki bo letos v Slovenijo pripeljal okoli šest tisoč Nemcev.

In kako jih privabiti k nam? "Slovenija je zame vrt in nacionalni park Evrope in ta argument bi morala izkoristiti. Ne poznam nobene države na svetu, ki bi imela Alpe in morje na tako majhnem prostoru, ki bi imela tako kakovostno ponudbo storitev v naravnih zdraviliščih in ki bi bila tako dostopna z avtomobilom. V Nemčiji so letos poudarjeni nadzorovana poraba - povpraševanje po storitvah 'vse je všteto v ceno' - in potovanja z avtomobilom, torej v lastni režiji. Menim, da lahko Slovenija tu poskuša kaj storiti še v tej sezoni, saj premalo izkorišča vso prodajno mrežo, ki je na voljo. Še vedno se preveč osredotoča na avtobusne goste, v Nemčiji pa z avtobusi potuje le kakšnih šest, sedem odstotkov ljudi. Nemcem je namreč ceneje leteti v Španijo, kot se z avtobusom peljati v Slovenijo, zato jih je v Sloveniji danes manj kot v preteklosti," je prepričan Kočevar.

Slovenske potovalne agencije so lani povečini doživele osip prodaje. In kako jim kaže letos? "Dražja ponudba - več kot dva tisoč evrov na osebo za teden dni počitnic - gre enako dobro v prodajo, srednji cenovni razred pa slabše. Manj je individualnih potovanj, medtem ko pri službenih potovanjih ni takega upada," našteva Miloš Vujadinovič, direktor Airpassa. Dodaja, da se je zaradi svetovnega nogometnega prvenstva letos zanimanje za počitnice izdatno povečalo šele v drugi polovici julija, da je manj povpraševanja po Grčiji, a več po Turčiji in - kljub avgustovski vročini v puščavskem delu Afrike - presenetljivo tudi po Egiptu ter da so tudi taki Slovenci, ki za teden dni počitnic zlahka odštejejo 10.000 evrov.