Kolesar iz Begunj na Gorenjskem, ki bo prihodnji teden praznoval 25. rojstni dan, je poleg šprinterskih sposobnosti na veliki sceni še enkrat potrdil, da je sposoben z najboljšimi tudi čez ne preveč strme in zahtevne klance, zato je lahko v igri za najvišja mesta tudi na etapnih dirkah. Izjemno prvo pravo profesionalno sezono, tudi s hudo poškodbo vmes, kaže njegovo 52. mesto na svetovni lestvici.

Ali vas je uspeh na Poljskem presenetil?

Pred dirko res nisem računal na visoko uvrstitev v skupnem seštevku. Na dirko sem odšel z željo zmagati eno etapo, a mi je športni direktor Bontempi prve dni vseskozi govoril, naj hranim moči in poskušam preživeti v ospredju tudi v najtežjih gorskih etapah. Na koncu se je izšlo. To je zame odličen rezultat.

V zadnji etapi do Krakova ste nosili tudi modro majico najboljšega po točkah, a vam jo je odvzel Avstralec Davis.

Moj glavni cilj zadnji dan je bil le obdržati drugo mesto. Zaradi padca v cilju predzadnje etape me je preveč bolel kolk, da bi se zmogel z vsemi šprinterji bojevati do konca. Zaradi dežja je bilo prenevarno tvegati, da bi v lovu za majico izgubil vse. Drugo mesto na dirki Pro Toura je pač več vredno kot majica najboljšega šprinterja.

Ali vam je žal, ker vam klubski kolega Lorenzetto, ki je bil določen za pomočnika, ni prepustil zmage v četrti etapi, ki ste jo želeli posvetiti pokojni stari mami? Bila bi vaša 195., odbitne nagradne sekunde pa bi morda lahko vplivale na končni vrsti red, saj ste za skupnim zmagovalcem Ircem Martinom na koncu zaostal vsega osem sekund.

Kar dobro je tako, kot je bilo. Da bi premagal Martina, bi potreboval še dodatne odbitne sekunde z letečih ciljev. Mladi Irec je bil pač boljši, ker je peti dan pripeljal solo v cilj.

Tudi pri vas, kot pri reprezentančnem kolegu Kristjanu Korenu, ki je v soboto slavil na 61. izvedbi italijanske klasike GP Camaiore, se je pokazala že znana praksa, da uspešno končan francoski Tour pomeni dobro nadaljevanje sezone.

To so mi pred dirko Po Poljski vsi govorili, tudi direktor Bontempi. Zato so v Lampreju vseskozi računali name. Sicer na Pro Tour dirkah vedno trpiš, saj ne gre nikoli počasi, vendar na koncu etap v primerjavi z drugimi kolesarji, ki niso bili na Touru, še vedno nekaj ostane. Na koncu je pač prestava več in to se je videlo.

Kakšna je dirka Po Poljski v primerjavi z drugimi dirkami?

Vrhunska od organizacije do hotelov in z veliko gledalci ob cesti. Vidi se, da je Poljska velika država. No, ceste so pa, hm, bolj poljske. Zaradi varnosti so malce nerodno postavili tudi cilje etap prve tri dni. Iz ovinkov in navzdol se dirke drugod običajno ne končujejo.

Postajate eden od vodilnih kolesarjev Lampreja? Odhaja Cunego, v težavah je Petacchi.

Z mojimi dosežki so v klubu zares zelo zadovoljni. Da bom prvi kolesar Lampreja, pa še veliko manjka.

Vašega dosežka na Poljskem je zelo vesel tudi selektor Martin Hvastija, ki v Avstraliji konec septembra računa, da boste skupaj z Borutom Božičem udarna moč Slovenije.

Oh, do svetovnega je še daleč. Najprej sem moram malo spočiti in napolniti baterije. Verjetno bom odšel v višinsko hišo v Planico, 22. avgusta me čaka enodnevna dirka v francoskem Plouayu, potem pa španska Vuelta. Potem bomo šele videli, kakšne bodo noge za Avstralijo.