Po ocenah ekonomistov je namreč tista meja, nad katero se brezposelnost začne zniževati, 200.000 novih zaposlitev. Julija se je sicer izteklo 143.000 začasnih zaposlitev za potrebe popisa prebivalstva, javni sektor pa je ukinil 202.000 delovnih mest.
V maju je ameriško gospodarstvo po popravljenih podatkih pridobilo 432.000 delovnih mest, v juniju pa jih izgubilo 221.000. Majska rast je bila popravljena nekoliko navzdol, junijski padec pa je bil bistveno večji (+96.000 izgubljenih delovnih mest).
Skupno število delovnih mest v ameriškem gospodarstvu se je tako zmanjšalo za 131.000, kar je slabše od pričakovanj analitikov, po katerih naj bi zmanjšanje znašalo zgolj 87.000. Napovedovali so namreč okoli 90.000 novih zaposlitev v zasebnem sektorju. V letošnjem letu je sicer zasebni sektor doslej ustvaril 630.000 delovnih mest, od tega kar dve tretjini v marcu in aprilu.
Vse skupaj je bilo v ZDA julija okoli 14,6 milijona brezposelnih, kar je bilo za 8,4 milijona več kot ob začetku krize decembra 2007, trenutna dinamika okrevanja ameriškega gospodarstva, še posebej domače porabe, pa ni dovolj močna, da bi se razmere na trgu dela korenito izboljšale. Prav povečana brezposelnost je glavna ovira na poti k okrevanju zasebne potrošnje, ki predstavlja bistven del ameriškega gospodarstva.
Stopnja brezposelnosti v ZDA je julija znašala 9,5 odstotka, od tega med moškimi 9,7 odstotka in med ženskami 7,9 odstotka. Med posameznimi etničnimi oz. rasnimi skupinami je bila najnižja pri Američanih azijskega porekla (8,2 odstotka) in pri belih Američanih (8,6 odstotka), medtem ko je bila bistveno višja pri Hispanoameričanih (12,1 odstotka) in Afroameričanih (15,6 odstotka).
Dolgotrajno brezposelnih, ki so bili brez dela že vsaj 27 tednov, je bilo julija 6,6 milijona, kar je predstavljalo skoraj 45 odstotkov vseh brezposelnih.
Povprečni urni prihodki zaposlenih v zasebnem sektorju so se v juliju sicer zvišali za 0,2 odstotka, v zadnjih 12 mesecih pa za 1,8 odstotka.
