In prav z razvojem se bo Kitajska ukvarjala v prihodnjem, že dvanajstem Petletnem načrtu za obdobje 2011-2015. Predvsem pa se bo spremenilo razmerje med ljudmi, ki živijo v mestih, in tistimi na podeželju. Tehtnica se bo namreč nagnila na stran mestnega prebivalstva. Predsednik Centra za kitajski regionalni razvoj Wei Houkai je v teh dneh za China Daily dejal, da bo pospešena urbanizacija kitajsko ekonomijo po pravi poti, ah, kaj po pravi poti, kar po avtocesti v napredek vodila še vsaj petnajst, dvajset let in da bo do leta 2015 že več kot polovica prebivalstva živela v mestih.

Danes jih v mestih živi 46 odstotkov, kar je 620 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi se številke povzpele na 65 odstotkov celotne kitajske populacije. Stopnja urbanizacije bo z vsakim letom narasla za 0,8 do enega odstotka, se pravi, da bodo mesta po vsej državi vsako leto bogatejša za deset milijonov novih prebivalcev s podeželja. Seveda je jasno, zakaj si kitajska vlada ob tem mane roke, v migraciji s podeželja v mesta vidi namreč predvsem povečanje državnih prihodkov, kar bo spodbudilo velikanske naložbe v urbano infrastrukturo. Urbanih površin na Kitajskem je sicer že zdaj kar dvakrat več kot v Združenih državah Amerike in za četrtino več kot v 27 državah Evropske unije skupaj. Če v vsa ta urbana mravljišča dodamo deset milijonov novih prebivalcev na leto, je jasno, da bo v prihodnosti Kitajska postala mestno centralizirana država.

Vendar! Če oblikovalci kitajske politike in podporniki urbanizacije resnično želijo, da bi ta postala olje v motorju ekonomske rasti, bodo morali storiti veliko več za kmete, ki s trebuhom za kruhom odhajajo v velika mesta. Dejstvo je, da je zdajšnji ritem urbanizacije le odraz tega, da na milijone kmetov že zdaj vsaj šest mesecev v letu dela v mestu. Potrebna bo korenita reforma togega sistema registracije gospodinjstev, da bodo migranti postali enakovredni, predvsem pa stalni člani mestne družbe. Že res, da večina migrantskih delavcev v mestih zasluži dve tretjini več kot na podeželju, vendar je viden le majhen napredek pri njihovem vzpenjanju po družbeni lestvici, zato se razlike med bogatimi in revnimi le še poglabljajo.

V Kunmingu vse po novem

In kako je vse skupaj videti v praksi, v enem od, po kitajskih merilih, "manjših" mest? V prvi vrsti lahko govorimo predvsem o vladni težnji po razvoju urbane infrastrukture po vseh mestih, ki so v pričakovanju novih prišlekov. Kunming, glavno mesto province Yunnan na jugozahodu Kitajske, je odličen primer tega. V prihodnjih desetih letih bo, kot napovedujejo, njegova populacija dosegla osem milijonov ljudi, kar je skoraj dva milijona več kot danes in kar štiri milijone več kot še pred slabimi desetimi leti. Mesto, ki je po številu prebivalstva šele šestnajsto v državi, se pripravlja na "veliki bum". Človek vsak dan naleti na nova gradbišča in zapore cest, po katerih je še včeraj normalno tekel promet. V lokalnih novicah in obvestilih pa se slišijo zgolj hvale, kako zelo moderno in napredno bo videti vse skupaj, ko se bo polegel prah z gradbišč.

Mesto je v Muzeju urbanega načrtovanja prejšnji mesec pripravilo razstavo, ki je ponudila vpogled v prihodnje desetletje tega "mesta večne pomladi", kot je bil Kunming poimenovan zaradi pomladne klime skozi vse leto. Na ogled so bili med drugim tudi načrti in napredek gradnje novega letališča, ki ga gradijo dobrih trideset kilometrov iz mestnega središča. Letališče, katerega gradnja bo stala 3,4 milijarde ameriških dolarjev, bo četrto največje letališče, takoj za Pekingom, Kantonom in Šanghajem. Mestni uradniki pravijo, da bo odprto že konec leta 2011, njegova zmogljivost pa bo do 65 milijonov potnikov in 2,3 milijona tovora na leto.

V mestu se bodo lotili tudi gradnje distribucijskih centrov za pospeševanje mednarodne trgovine. Kot del "Go west" načrta, ki si ga je pred desetimi leti zadala prejšnja vlada in po katerem naj bi Kunming postal kitajsko izhodišče za jugovzhodno ter južnoazijsko trgovino, bodo okoli tretjega ringa obvoznice zgradili štirinajst skladišč in distribucijskih centrov, gradnjo naj bi končali že septembra letos. Glavni "buzz" na ulici in vsekakor najboljša praktična rešitev za vedno bolj pereč problem premikanja po mestu pa je gradnja podzemne železnice, po kateri naj bi promet stekel leta 2012, v celoti pa naj bi jo dokončali do leta 2018. Dolga bo kar 162 kilometrov, potnikom bo na voljo šest prog in 94 postaj.

Vlada se gre zeleno

Nekatere nove pridobitve v mestu pa kažejo na to, da vlada (vsaj malce) razmišlja tudi "zeleno". S prvim julijem se je na mestnih ulicah pojavilo šestdeset novih avtobusov na hibridni pogon. Kot so zapisali v uradnem poročilu, porabijo dvajset odstotkov manj goriva, kar pomeni tudi manjše izpuste ogljikovega dioksida. V pričakovanju novih prišlekov so novi avtobusi tudi dva metra daljši od dosedanjih, kapaciteta vsakega avtobusa pa se je povečala za dvajset ljudi.

Na vladno naklonjenost okolju prijaznejšim oblikam javnega prevoza pa kaže še ena pridobitev. S septembrom bo po mestnih ulicah začelo voziti petdeset novih hibridnih taksijev. Licence za taksije na hibridni pogon so konec prejšnjega meseca ponudili na dražbi, ki so se je udeležila vsa večja kunminška taksi podjetja. Vseh petdeset dovoljenj je kupilo Podjetje za promet in turizem Zhongbei, ki je za vsako (ob izklicni ceni dva tisoč evrov) plačalo 17.000 evrov.

Taksi, prosim!

Petdeset novih taksijev na kunminških ulicah pa vsekakor ne bo kaj dosti pripomoglo k izboljšanju problematike vsesplošnega pomanjkanja taksijev v mestu. Razen teh petdesetih mesto namreč že enajst let ni povečalo njihovega števila. Nazadnje se je to zgodilo leta 1999, ko je Kunming gostil svetovni hortikulturni Expo festival. Takrat je na ulice zapeljalo šeststo novih taksijev, njihovo število pa od takrat ostaja enako - 6901. Kljub naraščajočemu prebivalstvu, širitvi mestnih območij in očitnemu dejstvu, da je taksijev v mestu občutno premalo, uradni organi še vedno niso predstavili nobenega javnega načrta za povečanje njihovega števila. Eden od razlogov je verjetno tudi dejstvo, da bi večje število taksijev le še bolj zapolnilo že tako z avtomobili prenatrpane ceste in ulice. Uradni glas mesta pa pravi, da je že zdaj veliko praznih taksijev, ki se iz prometnih zamaškov ne morejo prebiti do potnikov, ki jih čakajo ob cesti. Očitno želijo povedati, da bo treba počakati na podzemno železnico, do takrat pa se bo treba zanesti na sisteme GPS, ki so obvezni za vsako taksi vozilo in s katerimi skušajo taksije pravično in predvsem smotrno razporediti po mestu.

In hupanje se nadaljuje...

Nove pridobitve s seboj prinesejo tudi nova pravila. Med zanimivejšimi je zagotovo enomesečna kampanja, ki je potekala v juliju in s katero so želeli zmanjšati problem motečega hrupa avtomobilskih hup v mestu. Popolna prepoved "nepotrebnega" hupanja velja že zadnji dve leti in pol, vendar jo večina voznikov ignorira ali pa zanjo sploh ne vedo. Z julijsko kampanjo se je mestna oblast odločila za srednjo pot: vozniki niso bili kaznovani za nepotrebno uporabo hupe, ampak so imeli dovoljenje za največ trikratno kratko, polsekundno trobljenje. Ob prvi kršitvi so bili zgolj opozorjeni, če pa so dejanje ponovili (in seveda sploh bili zasačeni, kar je večje vprašanje), so morali plačati od dvajset do petdeset evrov kazni.

Glede na vsakodnevni zvok avtomobilskih hup, ki sem mu bila v mestu priča zadnji mesec, kampanja ni bila preveč uspešna.