Namesto omenjenega zakona bodo nastali štirje novi predpisi, ki naj bi celovito uredili področje prometa in prometne varnosti, med drugim kajpak tudi s strožjimi sankcijami za nekatere najhujše kršitve. Pa je nova zakonodaja resnično tudi potrebna? Nedvomno. Problem je le v tem, da bo novi sveženj cestnoprometnih predpisov že deveta (!) sprememba zakonodaje s tega področja v zadnjih šestih letih.

Devet sprememb predpisov v šestih letih

Zakon o varnosti cestnega prometa, kot ga poznamo danes, je svojo osnovno podobo dobil konec julija 2004. Takrat je zakonodajalec uvedel nekaj pomembnih novosti, predvsem pa je skušal za varnost na cestah poskrbeti z zaostritvijo sankcij, torej višjimi kaznimi. Petega aprila 2005 smo doživeli prvo noveliranje zakona, vendar spremembe niso bile tako očitne, podobno se je zgodilo tudi 22. julija 2005, 2. decembra 2005 in 12. junija 2006. Kljub vsem spremembam in umotvorom tistih, ki so zakonodajo pripravljali, novosti dolgoročno niso vodile h končnemu cilju - boljši prometni varnosti in zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč.

Kratkoročno so spremenjeni predpisi sicer pokazali določen učinek, saj je leta 2005, ko je strožji zakon začel veljati, v prometnih nesrečah umrlo 23 ljudi manj kot leto poprej, vendar je že leta 2006 v nezgodah znova ugasnilo več življenj, še bolj alarmantna pa je bila črna statistika leta 2007. V volilnem letu 2008 je bila oblast zato prisiljena nekaj narediti in pokazati, da ji ni vseeno za lastne državljane, ki umirajo na cestah, hkrati pa je nanjo pritiskala tudi Evropska unija. Slovenija je bila takrat, kar se prometne varnosti tiče, namreč na samem repu držav EU.

Petnajstega aprila 2008 je tako v Uradnem listu zasijal prenovljeni zakon o varnosti cestnega prometa, ki je drastično zaostril že tako stroge sankcije za kršitelje predpisov. Na podlagi izkušenj izpred vsega štirih let so v zrak skočili strokovnjaki, pa tudi javnost, saj se je izkazalo, da imajo višje kazni zelo kratkoročne učinke na prometno varnost. Druga težava je bila, da je zakon zgolj dvignil višino glob, medtem ko se nihče ni ukvarjal z morebitno spremembo področja preventive oziroma vzgoje v cestnem prometu, ki bi morala dobiti prednost.

Paradoksalno, če ne celo smešno, je bilo dejstvo, da je v parlament romal predlog sprememb zakona, v katerem je predlagatelj višino kazni primerjal s tistimi, ki veljajo v razvitejših državah EU in Švici, kjer sta življenjski standard in mesečni dohodek povprečnega državljana bistveno višja kot v Sloveniji. Vsa opozorila takrat - najverjetneje tudi zaradi pomanjkanja časa, saj so bile parlamentarne volitve tako rekoč pred vrati - niso zalegla, zakon pa je z vsemi svojimi dobrimi in slabimi določili po potrditvi v državnem zboru začel veljati maja istega leta.

Roko na srce, na prvi pogled se zdi, da je takratna oblast z novimi cestnoprometnimi predpisi zadela terno. Že ob koncu leta 2008 je bilo skupno število umrlih v prometnih nezgodah izrazito manjše kot leto poprej, pa čeprav je zakon veljal le dobro polovico leta. Naslednje leto je bila krvava statistika še bolj vzpodbudna. Kljub temu smo tudi v tem obdobju dočakali še dve manjši spremembi veljavne zakonodaje. Prva se je zgodila 27. julija lani, 4. maja letos pa je v veljavo stopila novela, ki uvaja ustanovitev javne agencije za varnost cestnega prometa, s katero naj bi odpravili razdrobljenost pristojnosti za prometno področje med posameznimi ministrstvi in zagotovili večjo učinkovitost sistema prometne varnosti.

Reforma za prihodnje generacije

Zakaj bi ob vseh teh spremembah in spremembah sprememb prometne zakonodaje torej sploh potrebovali novo reformo na tem področju?

Čeprav na cestah od leta 2008 umira manj ljudi, tega ne moremo pripisati le visokim denarnim kaznim za najhujše prekrške, kot sta prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola. Slovensko cestno omrežje je v primerjavi z razmerami še pred nekaj leti bogatejše za kilometre avtocestnih odsekov, avtocestni križ je skoraj končan, pri čemer veljajo avtoceste za eno najvarnejših cestnih povezav. V kombinaciji z uvedbo plačevanja cestnine z vinjetami se je veliko prometa preusmerilo prav na avtoceste, kar je obenem izboljšalo varnostno sliko na naših cestah.

Tudi vozni park je iz leta v leto boljši, proizvajalci avtomobilov pa v vozila vgrajujejo vse več varnostnih dodatkov, ki prav tako prispevajo k ohranjanju življenj. Največji problem tako še naprej ostaja mentaliteta tistih, ki sedejo za volan. Statistični podatki so še vedno skrb vzbujajoči, saj delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč kljub neprijetnim sankcijam za vožnjo v vinjenem stanju ostaja enak in se giblje okoli tretjine.

Odličen dokaz, da marsikateri voznik popolnoma zgrešeno dojema udeležbo v prometu, je pogled na število pridržanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ki je eden najpomembnejših in najbolj učinkovitih ukrepov aktualne zakonodaje. V dobrih dveh letih, odkar velja, je v policijskih prostorih za pridržanje prenočilo že nekaj tisoč voznikov, ki so imeli v krvi več kot 1,1 promila alkohola. Med njimi bi se zagotovo našli tudi takšni, ki bi ob nadaljevanju vožnje pod vplivom alkohola povzročili prometno nesrečo z najhujšimi posledicami.

Jasno je, da višina kazni ne vpliva na tiste, ki vztrajno sedajo za volan pod vplivom alkohola. Podobno velja tudi za kršitve predpisov o omejitvi hitrosti, ki se jih le redki držijo do potankosti, napačno uporabo mobilnega telefona med vožnjo, ki je še naprej zelo grda razvada slovenskih voznikov, in druge cestnoprometne zapovedi ter prepovedi, ki si jih večina voznikov tolmači oziroma priredi kar po svoje.

In tukaj se pokaže smiselnost reforme prometne zakonodaje, ki bo odslej z ločenimi zakoni urejala posamezna področja. Zakon o pravilih cestnega prometa bo govoril o pravilih vožnje in višini kazni za prekrške, zakon o voznikih bo urejal vzgojo in usposabljanje kandidatov in voznikov, ki bosta celostno zajemala vsa področja prometnega življenja - s poudarkom na medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, zavedanju tveganja v prometu in nevarnosti prometnih situacij - ter programe rehabilitacije za voznike, ki bodo ostali brez vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali mamil. Zakon o cestah med drugim prinaša večjo odgovornost upravljalcev cest in uvaja inšpekcijski nadzor nad varnostjo na občinskih in nekategoriziranih cestah, zakon o vozilih pa bo kot prvi krovni zakon na področju motornih vozil v naši državi celovito urejal pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu.

Predvsem z zakonom o voznikih država prvič upošteva opozorila laične in strokovne javnosti, da je treba z ustrezno vzgojo spremeniti miselnost posameznikov, da bodo drugače dojemali promet in njegova pravila. Lahko rečemo, da gre za reformo za nove generacije, kajti starega psa je težko učiti novih navad. Hkrati pa lahko le upamo, da so (oziroma bodo) delovne skupine, ki so zakonodajo pripravljale, in politični odločevalci upoštevali mnenje stroke, ki je pripravila izjemno obsežno analizo vseh vidikov prometne varnosti, ter dodobra preučili vse ponujene možnosti in rešitve. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da bodo že dan po začetku veljavnosti nove zakonodaje, ki naj bi jo v prihodnjih tednih obravnaval državni zbor, potrebne nove spremembe. In tako bomo spet menjali zakone - kakor običajno menjamo spodnje gate...