Kolku podobna je poštna znamka, ki, nalepljena na poštno pošiljko in razvrednotena/uničena z odtisom poštnega žiga, dokazuje plačano poštnino. Kolek pa je, podobno kot znamka, vrednostni papir, ki ga je bilo treba kupiti pred neko storitvijo oziroma plačilom takse (državne administrativne ali sodne, mestne, pokrajinske, cerkvene itd.) in pomeni, da je pred uporabo zadolžnica, po nalepljenju na dokument in razvrednotenju (z odtisom žiga ali štampiljke, z rokopisom ali tipkopisom, s prečrtanjem ali prebodom/perforiranjem itd.) pa (tako kot poštna znamka) izgubi svojo nominalno vrednost in postane potrdilo o plačani storitvi oziroma taksi, pristojbini, praviloma v korist države.
Kakovostne slovenske literature o kolkih je zelo malo. V prvem zvezku knjižnice SFA je avtor te rubrike lani obdelal signete oziroma kolke iz obdobja Ilirskih provinc, v Novih filatelijah 1952/4 (o zbiranju kolkov) in 1954/5 (delno obdelano Slovensko Primorje in Reka) pa je o njih pisal Branko Jerković. Vmes pa skoraj nič. Razlog verjetno tiči v tem, da so pravoverni filatelisti zbiranje kolkov (iz neznanja in/ali napeljanosti na nezbiranje s strani drugih zbiralcev) z gnusom zavračali! Svoje je k temu pripomoglo še kategorično odklonilno stališče članov uprav in izvršnih odborov filatelističnih organizacij, od krajevnih klubov in državnih zvez pa vse do vrha svetovne filatelistične organizacije!
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja pa je vse te pravoverne (in v tem pogledu popolnoma nevedne!) organizirane filateliste osupnila in dodobra razburkala dotedanje, slepo podrejene teme filatelističnega zbiranja novica iz vrhov mednarodne filatelistične organizacije, da ustanavljajo poseben razstavni razred kolkov (Revenue). Sramežljivo in opravičujoče so najprej nekaj govoričili o dolgoletni zmoti, svojega kategoričnega zanikanja zbiranja seveda niso priznali! In se je začelo tako rekoč na novo, saj so prej omenjeni pravoverni filatelisti kolke, če so po naključju naleteli nanje v kakšni zbirki, veselo uničevali - razen nekaterih redkih izjem, ki so se jim zdeli nekateri (predvsem starejši) motivi kolkov enostavno lepi!
Na srečo je bil med takimi tudi oče avtorja teh vrstic, zato sploh lahko predstavim nekaj značilnih primerkov, kakršni so bili v uporabi na ozemlju današnje Slovenije v zadnjih 150 letih: prvi trije z leve v zgornji vrsti so avstroogrski (giljoše prvega in tretjega so v obliki žil bukovih listov), naslednji so iz časov Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, v spodnji vrsti pa so z leve prikazani štirje starojugoslovanski kolki z italijanskimi okupacijskimi pretiski Co-Ci (Comisariato Civile, Civilna uprava; na kolkih Dravske banovine so sicer kot motiv prikazani Bled /dvakrat/, Ljubljana, ustoličenje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju, I. E. Krek, V. Vodnik itd.), sledi italijanski sodni kolek, tiskan posebej za uporabo v Ljubljanski pokrajini, zatem dva jugoslovanska (starojugoslovanski s pretiskom iz leta 1945 in 1966), zadnji je slovenski iz leta 1992 (menda so prve naklade vsebovale celo zaščitni mikrotisk tiskarne Cetis?).
Nedavno je v okviru katalogov in monografij, ki izhajajo pod naslovom Slovenska numizmatika, pri založbi Učila izšel VII zvezek pod naslovom Upravni kolki na Slovenskih administrativnih ozemljih avtorja Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Na 316 straneh knjige velikega formata (A4) je skoraj 2000 kolkov natančno kronološko razvrščenih in ilustriranih z barvnimi reprodukcijami v naravni velikosti. Kataloško so evidentirani vsi znani primerki kolkov (vključno z nekaterimi posebnostmi, opisom različnih zaščitnih giljoš itd.), dodano je pojasnilno besedilo, oboje tudi v prevodu v angleški jezik, in seveda tudi cene (v evrih). Kolki so razvrščeni so po obdobjih: Avstrijska monarhija (1854-1920; vključno z Madžarsko, Vojno krajino, BiH, Srbijo, Črno goro), SHS in Kraljevina Jugoslavija (1918-1940), okupacija 1941-1945 (Slovenije /Co-Ci, Provinca/, NDH, Črne gore), povojna Jugoslavija 1945-1991 (DFJ, Istra, Primorje in Reka, FLRJ, STO, Vuja/Vujna, konzularni kolki, SFRJ) in Republika Slovenija (od 1992 do 2008, ko je bila uporaba kolkov ukinjena). Monografijo lahko kupite v knjigarnah Felix.
Svete Višarje
Na Višarjah so imeli v nedeljo udeleženci romanja treh Slovenij prekrasen sončen dan. Člani slovenskega filatelističnega društva iz Trsta so romarjem prodajali novo slovensko razglednično dopisnico, v filatelistično numizmatičnem društvu iz Trbiža (Tarvisio) pa pripravljajo za ta konec tedna uporabo priložnostnega žiga.
Enako, kot so filatelisti nekdaj z gnusom zavračali kolke, večinoma še vedno zavračajo "pepelke" - omalovaževane in zavržene nepoštne znamkice, "pankrte" filatelističnega zbiranja. Ena takih pepelk je bila z motivom Sv. Višarij pripravljena v počastitev Marijinih let 1987-88.
Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v sredo, 11. avgusta 2010.
