Zakaj ste se letos odločili, da nastopite kar na dveh dirkah v ZDA?

Letos sem desetič nastopil na legendarnem ovalu v Daytoni. Ker pa je bila dirka v Laguni Seci na sporedu isti dirkaški konec tedna kot dirka razreda motoGP, kjer sem aktivno udeležen kot sokomentator dirk, je bila odločitev še toliko lažja. Vedno sem si želel dirkati na tem znamenitem dirkališču. In če se vse skupaj odvija skupaj z najboljšimi dirkači razreda motoGP, je bila odločitev toliko lažja. Tudi sponzorji so takoj priskočili na pomoč in pot na drugo ameriško dirko v sezoni je bila potrjena že zgodaj spomladi.

Zakaj ravno dirka v Daytoni in dirka v Laguni Seci?

Kot že rečeno, sta obe dirkališči nekaj posebnega. Daytona zaradi znamenitega ovala in 70-letne tradicije. Daytona je posebna tudi zaradi dolžine 200 milj, dvakratnimi postanki v boksih, menjavami pnevmatik in dolivanjem goriva. To je tudi najdaljša dirka, kjer vozi le en dirkač. Laguna Seca je na drugi strani posebna zaradi dogodka, ki je združen s prvenstvom motoGP, pa seveda zaradi velikih višinskih razlik dirkališča in legendarnega ovinka Corkscrew.

Kaj je tako posebnega na znamenitem ovinku Corkscrew?

Corkscrew je v bistvu šikana, ki je postavljena na veliko strmino. Steza se tam močno spušča, dodatno pa vhod v šikano oteži popolnoma nepregleden vhod. Na mestu, kjer mora dirkač že zavirati za vstop v šikano, ovinka dejansko ne vidiš. Tudi sile pri prelaganju motocikla v tem ovinku so precej velike. Prav zaradi tega je imel tudi devetkratni svetovni prvak Valentino Rossi ob svoji poškodbi letos tu precej težav. Steza v Laguni Seci pa ima poleg znamenitega Corkscrewa še dve pasti oziroma dva dela steze, kjer dirkač pripelje na slepo v naslednjo kombinacijo ovinkov. In če vsemu skupaj dodamo še nekaj neravnin na asfaltu, dobimo tehnično zares zahtevno dirkališče, ki je prav zaradi tega tako priljubljeno med dirkači in navijači.

Kakšno pa je vzdušje na dirki?

Klasično ameriško. Ljudje pridejo s počitniškimi vozili z vseh koncev Amerike. Kampirajo kar na gričih dirkališča, pripravljajo hamburgerje, pijejo pivo, navijajo in se zabavajo. Vsi dirkači so tu zares toplo sprejeti.

Kaj je na dirkah v ZDA tako drugače kot pri nas?

Odnosi med dirkači so zelo sproščeni. Enako velja tudi za odnose med ekipami. Kljub hudim bojem na dirkališču je v dirkaškem paddocku razpoloženje vedno prijateljsko. Naša ekipa je vedno deležna prav posebne pozornosti. Nekako veljamo tu za velike borce, ko s celotno ekipo in opremo priletimo na njihove dirke. Vsi nam priskočijo na pomoč, tudi z opremo in izkušnjami. Zares prijetno je dirkanje in življenje v ameriškem dirkaškem paddocku.

Vas po vseh teh letih dirkanja v ZDA že poznajo?

Po mnogih letih nastopov v ameriški seriji in mnogih odličnih uvrstitvah me tu dobro poznajo. Seveda smo z mnogimi dirkači in moštvi v teh letih postali tudi dobri prijatelji. Tudi nekateri ameriški sponzorji nam pomagajo na ameriških dirkah. Sicer pa v ameriški seriji dirka kar precej dirkačev iz Avstralije, Anglije in Latinske Amerike.