Težko Velenjčan preseneti, spremljanje njegovih tekov pa je venomer vrhunec prvenstev. O Buču se govori v atletskih družbah ure in ure, kar smo se enega poznega barcelonskega večera prepričali tudi v družbi drugič noseče Brigite Langerholc ter moža in menedžerja Uroša Žagerja. Anekdot je veliko, ogromno. Po vsem, kar se dogaja okrog 30-letnega tekača, lahko napišemo, da je aktivna legenda, ki nam je ustvarila že "nešteto" zanimivih novinarskih zgodb. In še jih bo.

Ko misliš, da si pri Buču doživel že vse, znova preseneti. Tako kot včeraj na Montjuicu v kvalifikacijah teka na 3000 metrov z zaprekami. Na velikih prvenstvih je tekmoval vse od Münchna 2002, torej še v Parizu 2003, Atenah 2004, Helsinkih 2005, Göteborgu 2006, Osaki 2007, Pekingu 2008, Berlinu 2009 in se včeraj prvič uvrstil v veliki finale. Dosegel je deseti čas kvalifikacij (8:31,08), za nagrado pa bo jutri kot zadnji Slovenec sklenil 20. evropsko prvenstvo.

Kako ste doživeli za vas doslej najuspešnejše kvalifikacije?

Tekel sem po načrtih. Na začetku sem se držal bolj zadaj. Ves čas sem se nekako orientiral po Francozu Mekhissiju. Držal sem ga. Med tekom sem videl, da lahko brez težav tečem nekaj metrov za njim. Odločati se je začelo na predzadnji vodni oviri. Tam sem se počutil odlično, saj dotlej nisem skoraj nič dihal. Šel sem zraven in na koncu mi je uspelo. Zadovoljen sem.

Kakšne so vaše napovedi za finale?

Čakata me dneva počitka. Pričakujem odlično tekmo. Glede na to, da bo finale zadnji dan ter da sta se med najboljšo dvanajsterico uvrstila dva španska tekača, bo vzdušje gotovo odlično in tega se veselim. Tekel bom tako kot v kvalifikacijah. Ko bosta zadnji kilometer Francoza Mekhissi in Tahri začela narekovati tempo, bom šel zraven. Do kamor bo šlo, bo šlo. To bo prava fiesta!

Imate kaj rezerve, morda za tek pod osmimi minutami in pol?

Treniral sem enako kot tistega leta, ko sem dosegel osebni rekord 8:16. Z vsemi, s katerimi sem se v zadnjih dneh pogovarjal, šlo pa je za eminentna imena, so mi rekli, da smo tu vsi dobro pripravljeni. Da tudi Mekhissi in Tahri nista toliko boljša, le da sta močnejša v glavi. Na treningih se videvamo, velikokrat smo skupaj. Samozavest vase pridobiš z dobrimi tekmami. V tej sezoni sem napredoval in upam, da imam rezerve še kakšno sekundo.

Na veliki tekmi ste dočakali svoj prvi finale. Je bilo mučno čakanje?

Ko sva se lani pogovarjala po nastopu v Berlinu, ste mi svetovali, da naj se najbolje pripravim v sezoni, ko bo evropsko prvenstvo. Vso sezono sem si govoril, da vas ne smem razočarati. Potem boste morda po dolgih letih napisali kaj dobrega o meni.

Po takšnem uspehu gotovo.

Bom z veseljem prebral.

Kakšno je vzdušje v reprezentanci?

Izjemno sproščeno. Dihamo eden za drugega. S štirimi finali smo dokazali, da smo tudi dobro pripravljeni. Upam, da bo Snežana danes dosegla, kar si želi. Ima dober rezultat in bo osvojila eno izmed kolajn.

Pred odhodom v Barcelono vas je nekaj ljudi pogrešalo na čarterskem poletu. Odločili ste se, da na prizorišče EP pridete kasneje. Kaj se je pravzaprav dogajalo?

Ne vem, zakaj je prišlo do tega, saj sem se pogovoril tako z Borisom Mikužem kot z Martinom Steinerjem. Dogovorili smo se, da raje treniram na svežem zraku doma kot pa v Barceloni na tej vlagi.