Po ugotovitvah znanstvenikov dolgoročno škoduje tudi zdravju človeka, saj vnos umetne svetlobe med spanjem prekine tvorbo hormona, ki vpliva na splošno počutje in zmanjšuje možnost rakavih obolenj.

Vlada je na predlog ministra za okolje in prostor Roka Žarnića v četrtek po nujnem postopku spremenila uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V društvu Temno nebo Slovenije ocenjujejo, da bodo - po njihovem mnenju nerazumne - spremembe uredbe omogočile 20-odstotno povečanje obsega svetlobnega onesnaževanja. Po neuradnih informacijah naj bi bila uredba na hitro spremenjena zaradi razsvetljave novega stadiona v Stožicah, ki le malo (za 0,2 odstotka) odstopa od določil dosedanje uredbe. Kot navajajo v društvu Temno nebo Slovenije, bi težave v Stožicah lahko premostili z namestitvijo preprostih in poceni senčnikov, ne pa da zaradi enega stadiona spreminjajo zakonodajo.

Slovenija je druga najbolj svetlobno onesnažena država v EU

Po svetlobni onesnaženosti nočnega neba nas prehiteva samo še Belgija, je pa Slovenija nesporen rekorder v porabi električne energije za javno razsvetljavo: zanjo porabimo približno 200 odstotkov več elektrike na prebivalca kot Nemčija. Povsem po nepotrebnem tako zapravimo za 10 milijonov evrov električne energije na leto, dodatnih 5 milijonov evrov pa bi lahko prihranili pri zunanji razsvetljavi zasebnih objektov. In kje izgoreva teh 10 milijonov evrov pretežno davkoplačevalskega denarja? Po navedbah društva Temno nebo Slovenije samo Ljubljana vsako leto izgubi za več kot milijon evrov električne energije. Občina Maribor, denimo, porabi kar tristokrat več elektrike kot avstrijski Gradec. Potem je tu še znatno svetlobno onesnaževanje v Novi Gorici in okolici, v občini Ajdovščina, na Dolenjskem in Obali. Če bi z naštevanjem nadaljevali, mu ne bi bilo konca. Položaj postane bolj jasen ob posamičnih, simptomatičnih primerih.

Upravni center je ponoči razsvetljen kot hotel

Novi upravni center v Logatcu je svoja vrata odprl decembra lani. Na njihovi spletni strani med drugim piše, da je postal upravni center neke vrste osrednji del mesta, zanimiv pa naj bi bil tudi z arhitekturnega vidika, tako za njegove uporabnike kot tiste, ki se zgolj vozijo mimo. Tej vehementni trditvi lahko v celoti pritrdimo, saj se ga ponoči vidi že na kilometre daleč. Kljub uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je bila sprejeta že leta 2007 in s katero se uvajajo nadzor ter nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave, je novi upravni center v Logatcu šolski primer kršitve uredbe in sinonim za popolnoma neracionalno razsipavanje z davkoplačevalskim denarjem. Zakaj?

Ko smo se z Andrejem Mohorjem, predstavnikom društva Temno nebo Slovenije, odpravili na nočni pohod za svetlobnimi onesnaževalci, smo novi, dobesedno bleščeči in v nebo vpijoči upravni center v Logatcu zagledali že na daleč. Če ne bi vedela, da gre za stavbo, v kateri svoje delo čez dan opravljajo organi lokalne in državne oblasti, bi pomislila, da stojim pred kakšnim luksuznim hotelom. "Verjetno ni treba poudarjati, da ni nikakršne potrebe po tem, da je občinska stavba, ki deluje v točno predpisanih uradnih urah, ponoči osvetljena, sploh če stoji v neposredni bližini osvetljene ceste," je povedal Andrej Mohar.

Priznati moramo, da nova občinska stavba v Logatcu ni kakšna posebnost v primerjavi z drugimi ponoči osvetljenimi objekti po Sloveniji, je pa vsekakor svojevrsten primer, kar se tiče samega števila in razporeditve zunanjih svetilk. Dve izmed njih sta celo povsem nerazumno postavljeni v skrajni kot stavbe, kjer ne služita drugemu kot temu, da sta sami sebi namen, in seveda motenju preštevilnega roja nočnega mrčesa.

Med svetilke so nasadili drevesa, ki jih bodo čez nekaj let zakrila, na razmeroma majhni površini pa smo našteli kar osem svetilk, ki oddajajo do 370 luksov svetlobe. Andrej Mohar je pojasnil, da bi bil za zadostno osvetljenost dovolj že en sam luks svetlobe, saj smo na stranski cesti nekaj korakov stran od objekta namerili 0,63 luksa in je bila vidljivost povsem primerna.

Na sosednjem parkirišču je merilnik svetlobe pokazal 15 luksov, kar pa je za parkirišče še vedno preveč. "Gosposvetska cesta v Ljubljani, ki je prometna in nevarna, saj jo uporabljajo številni vozniki avtomobilov, pešci in kolesarji, skratka cesta, kjer je veliko možnosti za nesrečo, je v povprečju osvetljena s 15 luksi. Nobene potrebe torej ni, da je neka stranska primestna ulica z manjšim parkiriščem bolj osvetljena kot ena najbolj prometnih cest v prestolnici," je na kraju meritve zaključil Mohar.

V stopnice, ki vodijo do občinske zgradbe in so bolj arhitekturni posladek kot kaj drugega, je vgrajenih kar 30 luči. Poudariti velja, da gre večinoma za halogenske svetilke, ki oddajajo belo svetlobo, torej zdravju škodljivo ultravijolično in modro svetlobo. Med drugim znatno bleščijo, zamegljujejo pogled in so pogubne za nočne žuželke.

Zunanji paket osvetlitve te "sodobne" zgradbe vsebuje cel kup kršitev uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg neupoštevanja predpisov so odgovorni popolnoma zanemarili tudi okoljski in energetski vidik nameščanja zunanje razsvetljave. Tako stenske svetilke kot tiste, ki so vgrajene v stopnice, so v nasprotju z uredbo, prav tako so sporne in z uredbo celo prepovedane svetilke pod nadstreškom stavbe, saj so nameščene pod kotom in sijejo čez vodoravnico. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja namreč določa, da so v Sloveniji za zunanjo razsvetljavo dovoljene samo svetilke, ki sevajo 0 odstotkov svetlobnega toka nad vodoravnico.

Inšpektorski spodrsljaj

Predvsem pa je po mnenju okoljevarstvenikov luči, ki ponoči zgolj "krasijo" objekt, absolutno preveč. Po podatkih društva Temno nebo zunanja osvetljenost stavbe upravnega centra v Logatcu presega predpisane standarde za 3000 odstotkov. Našteli smo kar 74 luči.

"Inšpektor bi lahko svetlobno onesnaženost okolja, v katerem dela, preveril kar v copatih," je dodal Andrej Mohar, saj inšpektorat za okolje in prostor, ne boste verjeli, domuje nikjer drugje kot v omenjeni stavbi.

Ob tem je na mestu vprašanje, ki si ga zastavljajo okoljevarstveniki. Čemu služi tako razkošna razsvetljava? In zakaj so luči sploh prižgane? Kdo potrebuje svetlobo, ko pa vemo, da 99 odstotkov ljudi ponoči spi? Po ugotovitvah znanstvenikov za polovico zmanjšane osvetljenosti naše oči skoraj ne zaznajo. Je torej pretirana razsvetljenost morda namenjena večji varnosti objekta? Ne. Malo verjetno je, da bi se potencialni vlomilci ustrašili razsvetljave. Za varovanje objektov so bolj učinkoviti alarmni sistemi, varnostne službe pa kakovostna vrata in senzorji, ki prižgejo svetilko, ko se nekdo približa objektu. Na trgu so tudi videonaprave, ki snemajo v barvah že pri osvetlitvi 0,2 luksa.

Po navedbah društva Temno nebo Slovenije v večini vasi na avstrijskem Koroškem javno razsvetljavo, vključno z razsvetljavo vseh večjih objektov, po 23. uri v celoti ugasnejo. Podobno velja tudi za posamezne regije v Franciji in Veliki Britaniji.

"V Sloveniji pa očitno še vedno prevladuje zmotno prepričanje, da je razsvetljava znak visokega standarda in razvitosti. Samo da se navzven vse sveti. Zato je opaziti vsesplošno pretiravanje z nočno razsvetljavo, ki pa je domnevno v korist zgolj tistim, ki s tovrstno dejavnostjo izdatno služijo," še opozarja Andrej Mohar.

Krepčilen spanec le v popolni temi

Naslednja postaja svetlobnega onesnaževanja je v neposredni bližini. Na nenavaden način, s halogenskimi svetilkami obsijan dom upokojencev. Vemo, da je za človekovo zdravje pomemben naravni bioritem dneva in noči. Vse več znanstvenih raziskav kaže na to, da se zaradi umetne svetlobe med nočnim spanjem lahko prekine tvorba melatonina, ki deluje antioksidativno in antikancerogeno. Za prekinitev tvorbe melatonina pa zadostuje že osvetljenost z 0,2 luksa, ki jo v jasnih nočeh dobimo pri polni luni.

Poleg tega je bela oziroma modra svetloba bistveno bolj nevarna od rumene. Vse več raziskav dokazuje, da je zmanjšano nastajanje melatonina vzrok za povečano pogostnost pojavljanja raka na prsih, prostati in debelem črevesu. Zaradi vsega naštetega je zelo pomembno, da zunanje svetilke ne svetijo v notranjost prostorov. No, tisti, ki so predvideli zunanjo osvetlitev doma upokojencev v Logatcu, več kot očitno na morebitne usodne posledice svojih odločitev niso niti pomislili. Stavba in parkirišče pred njim sta razsvetljena, kot da bi šlo za kakšen manjši ameriški stadion.

Pred vhodom v objekt so nameščene celo izrecno prepovedane svetilke, ki svetijo v nebo in spalnice stanujočih. Omeniti pa velja tudi več kot zanimivo dejstvo, da komaj nekaj metrov stran od parkirišča, na nevarnem odseku ceste, prehod za pešce ostaja v popolni temi. Občinski veljaki so najbrž pozabili, da je javna razsvetljava v prvi vrsti namenjena prav njim. Pešcem namreč.

Od pristojnih na občini Logatec odgovorov na naša vprašanja glede neracionalno porabljenega davkoplačevalskega denarja ter neupoštevanja uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja okolja ta teden nismo dobili.

Najbolj osvetljen park v Evropi

Po podatkih društva Temno nebo je to novi severni mestni park Navje v Ljubljani, ki so ga odprli maja letos. V društvu so ogorčeni in pravijo, da gre za jasen primer norčevanja iz denarja davkoplačevalcev, saj osvetlitev presega vse standarde. Poleg svetilk, katerih funkcija je več kot očitno zgolj estetske narave, lahko opazimo celo v drevesno krošnjo nameščene reflektorje. Primerov kršitve uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja okolja pa je v Ljubljani še veliko.

Glavni problem so tehnološko zastarele in ekološko sporne svetilke, ki sevajo svetlobo tik nad vodoravnico in velik del svetlobe pošiljajo v nebo, kjer ni potrebna. Gre za nepravilno osvetljena pročelja stavb, kulturnih spomenikov, pretirano osvetljena parkirišča, gospodarska poslopja in nakupovalna središča. Andrej Mohar opozarja, da so najhujše kroglaste svetilke, pri katerih v nebo izpuhti kar 60 odstotkov svetlobnega toka. Takšne svetilke v prestolnici najdemo v samem centru mesta, krasijo namreč Čopovo ulico. Tukaj so še številni reklamni panoji, ki so osvetljeni od spodaj navzgor in bi jih morali ustrezno prilagoditi do že zdavnaj preteklega roka, decembra 2008. In čeprav so v Ljubljani v zadnjih treh letih polovico razsvetljave že zamenjali z bolj učinkovitimi svetilkami, občina po mnenju društva Temno nebo z razsvetljavo še vedno pretirava.

Iz podjetja Javna razsvetljava, d.d., so nam pojasnili, da je poraba za javno razsvetljavo v Ljubljani v letu 2009 znašala 67,6 kilovatne ure na prebivalca. Dodali so, da uredbo o zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja okolja spoštujejo, odkar je v veljavi. Pa vendar ne gre spregledati, da omenjena uredba občinam nalaga zmanjšanje letne porabe električne energije za javno razsvetljavo pod 44,5 kilovatne ure na prebivalca.

V Mestni občini Ljubljana zagotavljajo, da vse svetilke javne razsvetljave v parku Navje, katerih izvedbo je preverjala Javna razsvetljava, d.d., ustrezajo zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Kljub takšnim zagotovilom predstavniki društva Temno nebo Slovenije opozarjajo, da je svetilk v parku preveč in da svetijo nad vodoravnico, kar uredba o omejevanju svetlobnega onesnaževanja izrecno prepoveduje.

Zakaj torej novi park Navje in drugi novejši objekti po Sloveniji niso primer dobre prakse upoštevanja zakonsko določenih predpisov?