Če se morajo domačini v Kostanjevici na Krki zadovoljiti z dobrimi petsto evri, je v Cerkljah na Gorenjskem povprečna mesečna neto plača predlani znašala skoraj 1200 evrov. Velike razlike med občinami pa se kažejo tudi pri drugih kazalcih. Ob primerjavi statističnih podatkov se tako lahko marsikomu zazdi, kot da slovenske občine, ki so druga od druge oddaljene bodisi nekaj deset ali pa morda dobrih sto kilometrov, ne prihajajo iz iste države niti ne z iste celine.

Dve izmed takšnih sta občini Cerkno in Rogašovci. Prva se lahko pohvali z najnižjo brezposelnostjo v Sloveniji, ki je leta 2008 znašala 1,6 odstotka, v Rogašovcih pa se ubadajo s skoraj 20-odstotno brezposelnostjo. Župan občine Cerkno Jurij Kavčič pravi, da se precej občanov vozi na delo v bližnjo idrijsko občino, tako da morajo delovno silo celo uvažati. V cerkniški tovarni elektrotermičnih aparatov, gostinstvu in hotelirstvu je zato zaposlenih že kar lepo število tujcev. Vzroke za izjemno nizko brezposelnost župan vidi tudi v značaju domačinov: "Na tem koncu je bil vedno boj za preživetje. Ljudje so tega vajeni in se oprimejo vsakega dela, zato so iskana delovna sila," nam je pojasnil Kavčič, ki edino pomanjkljivost vidi v manjši samoinciativnosti v podjetništvu. Ker ljudje brez težav najdejo zaposlitev, se redkeje odločajo, da bi odpirali svoja podjetja.

Podobnih "težav" si v Rogašovcih na severovzhodu Slovenije lahko le želijo. Tam se namreč otepajo z 19,6-odstotno brezposelnostjo, vzroke za tako visoko brezposelnost pa tamkajšnji župan Edvard Mihalič vidi predvsem v propadu prekmurskega gospodarstva: "Že dalj časa je šlo na slabše zaradi Mure in Pomurke, med našimi občani pa je tudi dvanajst odstotkov Romov, ki so težje zaposljivi. Sicer pa se mi včasih zdi, kot da je država pozabila na nas. Investitorjev ne moremo najti, ker je tu krajinski park," nam je povedal Mihalič in dodal, da mladi, ki se izšolajo, praviloma odidejo iz občine, mnogi izmed občanov pa se vsakodnevno vozijo v Avstrijo, kjer delajo na črno.

Statistični podatki ne odražajo vedno dejanskega stanja. Nad njimi se nam je prvi pritožil Jože Doles, župan občine Bloke, ki se je znašla na nečastnem prvem mestu med "pridelovalci" smeti. V enem letu so morali z Blok odpeljati kar 798 kilogramov smeti na prebivalca. "To so zavajajoči podatki. V isti koš so vrgli podatke o komunalnih in industrijskih odpadkih. Na Blokah je okoli 1600 občanov in mešane komunalne odpadke nam odvažajo približno dvakrat na mesec. Na Blokah pa imamo tudi proizvajalca izolacijskih izdelkov in en tak velik industrijski obrat z veliko industrijskih odpadkov na majhno število občanov močno vpliva na statistiko," je dejal Doles. Njegov županski kolega iz Gorenjske, natančneje iz Cerkelj na Gorenjskem, kjer se lahko, kot že rečeno, pohvalijo s povprečno mesečno plačo v višini 1179 evrov, pa nam je pojasnil, da zaposleni v njihovi občini, ki največ prispevajo k visokemu povprečju, denar odnesejo iz občine. "Večinoma so to občani drugih občin, ki delajo na letališču in pri Adrii," nas je poučil tamkajšnji župan Franc Čebulj in dodal, da se visoke plače teh dnevnih migrantov upoštevajo pri določanju faktorja razvitosti občine, zaradi česar imajo nato kot "bogata občina" pogosto težave pri črpanju državnih sredstev za različne projekte. "Nazadnje je bilo tako pri razpisu za vrtec," je pojasnil župan.

Niti z vrtci niti z njihovo zasedenostjo pa nimajo težav v najplodnejši slovenski občini Gorenja vas-Poljane, kjer beležijo najvišji naravni prirast prebivalstva, in sicer 10,8 na 1000 prebivalcev. Njihov župan Milan Čadež pravi, da je bilo na Poljanskem že v preteklosti veliko številčnih družin ter da se "trend" v ugodnem in pozitivnem okolju očitno le nadaljuje, kar prinaša vedno nove zahteve po večjih zmogljivostih vrtcev.

Le trinajst otrok pa je leta 2008 skakalo po vrtcu v Šalovcih v pomurski regiji, kjer so istega leta zabeležili tudi največji negativni naravni prirast na 1000 prebivalcev.